Primerjava organiziranosti pouka na prostem na Finskem in v SlovenijiPoljanec, Julija (Avtor) Torkar, Gregor (Mentor) pouk na prostemorganizacijaprimerjavaFinskaSlovenijavzgojno-izobraževalni sistemPouk na prostem je inovativna izobraževalna metoda, ki prenaša učenje iz tradicionalnega šolskega okolja v naravno okolje, s čimer spodbuja globlje razumevanje obravnavane snovi in trajno učenje. Izvajanje pouka na prostem se lahko med državami razlikuje zaradi različnih dejavnikov. Nordijske države, zlasti Finska, so zgled visokokakovostnega izobraževalnega sistema, saj učenci dosegajo mednarodne uspehe, šole pa uporabljajo inovativne poučevalne pristope. V magistrskem delu smo analizirali organizacijo pouka na prostem v šolskih sistemih Finske in Slovenije. Raziskali smo pogostost in obseg izvajanja pouka na prostem, predmete in učne vsebine, kjer se priporoča ta pristop, ter njegov pomen v učnih načrtih za osnovnošolske naravoslovne predmete in njegov pomen nasploh. Pridobili smo tudi vpogled v stališča slovenskih in finskih respondentov glede organizacije in pomena pouka na prostem. Analizirali smo razpoložljive študije, članke, kurikulume, učne načrte in strokovno literaturo ter druge dokumente, ki se nanašajo na kurikulume in učne načrte obeh držav. Poleg tega smo opravili intervjuje s štirimi finskimi in štirimi slovenskimi raziskovalci in/ali profesorji ter učitelji iz vsake države. Tako smo teoretično znanje povezali s praktičnimi izkušnjami in mnenji, kar nam je omogočilo natančnejši vpogled v raziskovalni problem. Ugotovili smo, da je pouk na prostem ključni del finskega šolskega sistema, vključen v nacionalni učni načrt, ter da so finski učitelji zelo zadovoljni s to prakso zaradi številnih prednosti, kot so izboljšana koncentracija učencev, večja okoljska ozaveščenost in boljša fizična dejavnost. V Sloveniji je formalna vključenost pouka na prostem manj obsežna tudi zaradi pomanjkanja specifičnih smernic v učnih načrtih, vendar slovenski učitelji, ki uporabljajo ta pristop, poročajo o pozitivnih rezultatih, kot so povečana motivacija učencev, boljša povezanost z naravo in izboljšani učni dosežki. Naša raziskava nakazuje potrebo po bolj sistematičnem vključevanju pouka na prostem v slovenski izobraževalni sistem. Izkušnje iz Finske pa so lahko navdih za pogostejšo vključitev pouka na prostem tudi v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem.J. Poljanec20242024-09-04 09:38:12Magistrsko delo/naloga160769slFinska; Slovenija;