<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160761"><dc:title>Proces žalovanja ob izgubi ožjega družinskega člana</dc:title><dc:creator>Poklukar,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>smrt</dc:subject><dc:subject>proces žalovanja</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu obravnavam tematiko procesa žalovanja ob izgubi ožjega družinskega člana. Zanima me, kako so se družinski člani soočili s procesom žalovanja, kakšen je njihov odnos do smrti, kateri so bili pozitivni in kateri negativni faktorji pri žalovanju, kako na izgubo gledajo danes in kje vidijo vlogo socialnega dela znotraj teme žalovanja. V raziskavo sem vključila polnoletne prebivalce Republike Slovenije, ki so izgubo doživeli pred novembrom 2021.
V teoretičnem uvodu se najprej osredotočim na temo smrti in procesa žalovanja. Slednje sem razčlenila tudi glede na življenjsko fazo, v kateri se nahajajo žalujoči v času soočanja s procesom žalovanja. Razdelila sem jih na žalovanje otrok in mladostnikov, žalovanje staršev in žalovanje starih ljudi. V nadaljevanju se osredotočim na temo družine, ki se sooča z izgubo, in na življenje svojcev po izgubi. V zadnjem delu teoretičnega uvoda se dotaknem še vloge socialnega dela znotraj procesa žalovanja.
Empirični del zajema predstavitev raziskovalnega problema, raziskovalna vprašanja in uporabljeno metodologijo. Sledijo še rezultati, razprava in sklepi. Z raziskavo sem dobila vpogled v strah, ki ga svojci občutijo ob omembi smrti. Zavedajo se, da je življenje minljivo, da je smrt del življenja in se trudijo to sprejeti. Proces žalovanja je pri vseh potekal zelo različno. Najlažje razberljiva je faza šoka, ostale faze se med seboj precej prepletajo ali prekrivajo. Prisotni so bili tako negativni kot tudi pozitivni faktorji. Slednjih je bilo v raziskavi zaznati več in svojci so lažje identificirali pozitivne faktorje. Med najpomembnejše sodi pomoč in podpora prijateljev in družine. Veliko svojcev je v spremembi družinske dinamike zaznalo, da je družina med seboj bolj povezana. Vlogo socialnega dela pa vidijo predvsem v pogovoru in poslušanju žalujočih.</dc:description><dc:publisher>[M. Poklukar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-04 09:00:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160761</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
