<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160756"><dc:title>Rejništvo z vidika izvajalcev rejniške dejavnosti kot ekspertov iz izkušenj</dc:title><dc:creator>Flisar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Videmšek,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izvajanje rejniške dejavnosti</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>pomanjkanje izvajalcev rejniške dejavnosti</dc:subject><dc:subject>pozitivne strani rejništva</dc:subject><dc:description>V okviru magistrskega dela raziskujem pogled izvajalcev rejniške dejavnosti na rejništvo in njihovo doživljanje le-tega. Zanimalo me je, s kakšno problematiko oziroma s kakšnimi izzivi se srečujejo izvajalci rejniške dejavnosti, kako je izvajanje rejniške dejavnosti vplivalo nanje, na njihovo socialno mrežo in kako svojo vlogo zaznavajo v družbi, hkrati pa so me poleg izzivov zanimale tudi izboljšave, ki se jim zdijo pomembne za izboljšanje rejništva. Zanimala me je tudi vloga socialnega dela v zvezi z rejništvom, ter katere so pozitivne strani rejništva, ki izvajalce rejniške dejavnosti držijo pokonci in opogumljajo za to delo. V teoretičnem delu pišem o družini kot o najpomembnejšem gradniku otrokove identitete v zgodnjih letih življenja, o vrstah družin in o rejniški družini kot osrednji temi magistrske naloge. V nadaljevanju teoretičnega uvoda pišem o rejništvu, pogojih za pridobitev in izvajanje rejniške dejavnosti ter drugih pomembnih osebah v procesu (poleg izvajalcev rejniške dejavnosti). Ob koncu se usmerim še na vlogo centra za socialno delo in na individualno skupino, ki je osrednje mesto za sodelovanje vseh uporabnikov v rejništvu. Rezultate raziskave sem pridobila s pomočjo intervjujev z izvajalci rejniške dejavnosti in jih v empiričnem delu tudi predstavila. Sodelujoče so kot negativno plat izvajanja rejniške dejavnosti najpogosteje izražale prenizko plačilo, stike z matično družino, izziv jim je predstavljala tudi vzgoja otroka s posebnimi potrebami. Vloga socialnega dela pri sodelujočih je bila velika, sodelujoče so s socialno delavko dobro sodelovale, slednja pa jim je nudila pomoč in podporo ter jih ustrezno informirala o postopkih. Kljub pozitivni vlogi so sodelujoče navajale željo po določenih izboljšavah na področju socialnega dela, pri čemer so najpogosteje izpostavljale višje plačilo. Sodelujočim izvajanje rejniške dejavnosti prinaša veliko zadovoljstvo, občutek, da lahko nekomu pomagajo, otroka v rejništvu pa dojemajo kot del svoje družine.</dc:description><dc:publisher>[M. Flisar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-04 09:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160756</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
