<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160722"><dc:title>Razvoj nanodelcev na osnovi hitosana in alginata z nizinom</dc:title><dc:creator>Piškur,	Vinona Čarna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocbek,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kozmetika</dc:subject><dc:subject>nanotehnologija</dc:subject><dc:subject>nizin</dc:subject><dc:subject>polimerni nanodelci</dc:subject><dc:subject>stabilnost</dc:subject><dc:description>Polimerni nanodelci so dostavni sistemi, ki se uporabljajo za vgrajevanje tako zdravilnih učinkovin kot tudi kozmetično aktivnih sestavin. Z vgrajevanjem v polimerne nanodelce se poveča stabilnost vgrajene kozmetično aktivne sestavine, prav tako pa potencialno omogoča njeno podaljšano sproščanje, ciljana dostava in dostava v globje plasti kože kamor proste učinkovine težje prehajajo. Polimerni nanodelci so potencialni dostavni sistem tudi za peptidne kozmetično aktivne sestavine, kot je nizin. Nizin izkazuje protimikrobno delovanje in se v kozmetičnih izdelkih lahko uporablja kot konzervans. Mikroorganizmi na nizin težje razvijejo odpornost kot na številne druge protimikrobne sestavine, ne izkazuje celične citotoksičnosti in je na splošno priznan kot varen za uporabo. Sprva so ga uporabljali kot konzervans  prehrambnih izdelkov, nato pa je sledila uporaba v biomedicini in v kozmetiki. 
Cilj diplomske naloge je bil izdelati polimerne nanodelce na osnovi hitosana in alginata z vgrajenim nizinom. Z optimizacijo pogojev izdelave in sestave formulacije smo izdelali prazne polimerne nanodelce s povprečno hidrodinamsko velikostjo delcev 670 nm in polidisperznim indeksom 0,54. V razvito formulacijo nanodelcev smo nato vgradili nizin. Povprečna hidrodinamska velikost delcev z nizinom je bila 641 nm in polidisperzni indeks 0,50. Fizikalno stabilnost tako praznih polimernih nanodelcev kot tudi polimernih nanodelcev z vgrajenim nizinom, smo spremljali do 8 tednov. Ugotovili smo, da prazni polimerni nanodelci v disperziji pri sobni temperaturi niso stabilni, saj se je njihova povprečna velikost povečala. V primeru polimernih nanodelcev z vgrajenim nizinom, ki smo jih shranjevali v hladilniku, pa se je povprečna velikost s časom zmanjševala in disperzija je postala manj polidisperzna. Ugotovili smo, da je za določanje nizina v disperzijah polimernih nanodelcev ustrezna metoda tekočinske kromatografije, ki je sklopljena z masno spektrometrijo, medtem ko metoda po Bradfordu ni ustrezna. Ugotovili smo tudi, da večanje količine nizina v disperziji nanodelcev ne vodi v večjo učinkovitost vgrajevanja nizina v nanodelce.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-04 07:45:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160722</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
