<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160692"><dc:title>Uporaba superpikslov za klasifikacijo tipov poljščin v daljinskem zaznavanju</dc:title><dc:creator>Osvald,	Aleksander	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čehovin Zajc,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Račič,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>daljinsko zaznavanje</dc:subject><dc:subject>Sentinel-2</dc:subject><dc:subject>segmentacija slike</dc:subject><dc:subject>klasifikacija površja</dc:subject><dc:subject>strojno učenje</dc:subject><dc:subject>globoko učenje</dc:subject><dc:description>V tej nalogi preučujemo uporabo superpikslov kot vmesne enote za klasifikacijo tipov poljščin v daljinskem zaznavanju. Multispektralne slike, pridobljene iz satelita Sentinel-2 so segmentirane v superpiksle z uporabo metod SLIC in Quickshift. Nato je nad povprečnimi časovnimi vrstami posameznih superpikslov izvedena klasifikacija z metodami LightGBM in SITS-BERT. Na podatkih o tipih poljščin v Sloveniji iz leta 2017 je  pristop s superpiksli primerjan s klasifikacijo podatkov za celotne parcele ter posamezne piksle. Uporaba superpikslov se je izkazala kot smiselna zlasti v primerih, ko za klasifikacijo zadostuje grobji opis območja, saj taka segmentacija pogosto združi podatke za majhne ali ozke parcele. V primeru večjih parcel pa se superpiksli izkažejo za učinkovito tehniko povzemanja, ki olajšuje interpretacijo satelitskih podatkov brez uporabe podatkov o posameznih parcelah.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-03 15:25:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160692</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
