<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160666"><dc:title>Učinki meditacije na travmo in travmatične izkušnje</dc:title><dc:creator>Kolar,	Aleksander	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erzar,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>travma</dc:subject><dc:subject>meditacija</dc:subject><dc:subject>vpliv meditacije na travmo</dc:subject><dc:subject>koncentracija</dc:subject><dc:subject>spomin</dc:subject><dc:subject>učenje</dc:subject><dc:description>Travma in meditacija sta kompleksna pojava človekove izkušnje, ki vplivata na posameznika tako fizično, čustveno, duševno, kognitivno ter duhovno. Fokus besedila je predvsem na odnosu, ki ga imata travma in meditacija, natančneje, kako je meditacija povezana s travmo, njenimi simptomi in posledicami. Zapisano delo torej zajema opredelitev in razlago travme, njen vpliv na posameznika, na človekove možgane ter kako vpliva na kognitivne funkcije: koncentracije, spomina in učenja. Prav tako vsebuje opredelitev pojma meditacije, njenih vrst ter vplivov na človeka, možgane in že omenjene kognitivne funkcije. Nato predstavimo raziskovalni del, kjer smo si postavili raziskovalna vprašanja, kot so: kako meditacija vpliva na posledice travme, kako meditacija vpliva na koncentracijo, spomin in učenje, kako lahko meditacija vpliva na simptome travme, ki se kažejo na kognitivnih funkcijah in podobno. S pomočjo kvazi-eksperimenta smo preverili hipoteze. Za potrebe eksperimenta smo ustvarili šesttedenski program meditacije ter na ta program povabili udeležence. Program je zaključilo šest udeležencev (n=6), s povprečno starostjo 21,7 let. Podatke smo zbirali s pomočjo pol-strukturiranih intervjujev pred in po programu. Z analizo vsebine in fenomenološko metodo smo preverili intervjuje in pridobili rezultate. Ugotovili smo, da meditacija vpliva predvsem na doživljanje stresa in neprijetnih občutkov, le-te lajša in pomaga regulirati, vpliva tudi na boljšo kakovost in dolžino koncentracije ter olajša pomnjenje in učenje. S tem lahko sklepamo, da pomaga tudi pri razreševanju teh simptomov travme. Raziskava je kvalitativna, zato je ne moremo posplošiti, kljub temu pa menimo, da je doprinesla vpogled v obravnavano tematiko.</dc:description><dc:publisher>[A. Kolar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-03 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160666</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
