Dota in sklepanje zakonske zveze na Jadranu v srednjem vekuTušar, Matej (Avtor) Mlacović, Dušan (Mentor) dotaženitveno pravoDalmacijaIstrasrednji vekV magistrski nalogi sem primerjal in analiziral doto ter ženitvene pogodbe na Jadranu v 13. in 14. stoletju. Natančneje sem se osredotočil na Istro in Dalmacijo, za primerjavo pa sem dodal še beneško prakso in pravo v povezavi z doto. V delu sem se ukvarjal predvsem s statuti in notarskimi knjigami dalmatinskih ter istrskih mest, pa tudi z že opravljenimi raziskavami. Koncept dote se je v srednjem veku razlikoval od regije do regije, celo od mesta do mesta. Na splošno je bila dota imetje, dano ob poroki, največkrat pa je vsebovala denar, premičnine (infra domus), redkeje tudi nepremičnine, predvsem hiše, vinograde in vrtove. Dota je imela za srednjeveško družbo severnega Jadrana tri glavne namene, ki niso vedno obstajali hkrati: lahko je služila kot način prenosa dela dediščine na hčer, lahko je nudila socialno skrb za ženske, ali pa je možu služila kot sredstvo za nove poslovne podvige. Od časa in prostora je bilo odvisno, komu je dota pripadala in do kakšne mere je oseba lahko razpolagala s premoženjem. De facto je z doto navadno upravljal mož. Na drugi strani je poslovna svoboda ženske pogosto sovpadala z družbeno potrebo po ženskem delu. Tako so imele v Piranu in Istri ženske, ki so se poročile po načelu "kot brat in sestra", načeloma boljši položaj kot ženske v dalmatinskih mestih ter v Benetkah.M. Tušar20242024-09-02 07:48:00Magistrsko delo/naloga160652sl