<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160645"><dc:title>Vloga in pomen pooblaščenih investicijskih skladov v slovenski privatizaciji</dc:title><dc:creator>Bojc,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repe,	Božo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pooblaščene investicijske družbe (PID)</dc:subject><dc:subject>družbe za upravljanje (DZU)</dc:subject><dc:subject>množična privatizacija</dc:subject><dc:subject>certifikati</dc:subject><dc:subject>voucherji</dc:subject><dc:subject>privatizacijski primanjkljaj</dc:subject><dc:description>Preobrazba nekdanjih socialističnih držav iz skoraj v celoti državnega lastništva v skoraj v celoti privatno lastništvo je eden od ključnih dogodkov v ekonomski zgodovini. Za razliko od večine drugih socialističnih držav se je privatizacija v Sloveniji vršila z modelom, v katerem sta bili enakovredni komponenti množična (certifikatska) privatizacija in menedžersko delavski odkup. V okviru množične privatizacije so imele pooblaščene privatizacijske družbe (PID), katerih vloga in pomen sta predmet te diplomske naloge, najpomembnejšo vlogo. Ta vse do sedaj ni bila zadostno raziskana v strokovni javnosti. Zato so splošne, javne ocene prispevka PID v slovenski privatizaciji posplošene in po večini močno negativne.
Diplomska naloga skuša na enem mestu zbrati  in analitično obdelati vse najpomembnejše podatke povezane z ustanavljanjem, delovanjem in preoblikovanjem PID-ov. Le te pa kronološko umesti v proces tranzicije in jih presoja glede na njihov prispevek pri uresničevanju strateških in specifičnih ciljev snovalcev tranzicijsko - privatizacijskih procesov v Sloveniji. PID-i  so  kot najpomembnejši del množične privatizacije prispevali  k učinkovitejši lastniški in korporacijski strukturi podjetij in  s tem k hitrejši vzpostavitvi tržnega gospodarstva. Prav tako so odigrali zelo pozitivno vlogo v razvoju trga kapitala. Njihov doprinos  k zagotovitvi pravične razdelitve družbene lastnine je spričo vrste objektivnih razlogov pojasnjenih v  nalogi izostal, ali se  celo sprevrgel v močno negativnega zaradi nekaterih javnosti znanih deviantnih primerov. 
Diplomska naloga je sicer osredotočena  na obdobje med leti 1994 - 2004, torej med letoma ustanovitve in formalne ukinitve PID-ov. Z namenom pojasnitve družbeno-ekonomskih razmer in dolgoročnih posledic delovanja PID, pa delno posega  tudi v obdobje  pred in po tem obdobju. Poleg samih PID-ov so predmet proučevanja tudi nekatere inštitucije, ki so tesno povezane s samim delovanjem  PID-ov,  kot so družbe za upravljanje (DZU), Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)  in borza.</dc:description><dc:publisher>J. Bojc</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-02 07:47:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160645</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
