<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160617"><dc:title>Vpliv mikroplastike iz biorazgradljive in konvencionalne plastične kmetijske folije na razvoj hrošča mokarja (Tenebrio molitor)</dc:title><dc:creator>Nagode,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jemec Kokalj,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Tenebrio molitor</dc:subject><dc:subject>hrošč mokar</dc:subject><dc:subject>mikroplastika</dc:subject><dc:subject>kmetijske prekrivne folije</dc:subject><dc:subject>biorazgradljiva plastika</dc:subject><dc:description>Problematika mikroplastike v okolju postaja globalni izziv z resnimi posledicami za organizme. Eden izmed glavnih virov mikroplastike v kopenskih ekosistemih je kmetijstvo, predvsem zaradi uporabe plastičnih prekrivnih folij, ki jih po uporabi kmetje pogosto zorjejo v zemljo. Ker je na voljo malo podatkov o dolgotrajnih vplivih mikroplastike na kopenske nevretenčarje, smo v magistrskem delu raziskovali vpliv mikroplastike iz konvencionalne in biorazgradljive prekrivne kmetijske folije na razvoj hrošča mokarja Tenebrio molitor. Poskusi so najprej potekali 8 tednov v zemlji, a smo zaradi previsoke smrtnosti v kontrolnih skupinah metodo izpostavitve spremenili. Nadaljnji poskusi so potekali v pšeničnih otrobih, kjer smo za 12 tednov izpostavili ličinke mokarjev. V nadaljevanju smo njihove potomce (2. generacija) mikroplastiki izpostavili za 9 tednov. Pri obeh tipih izpostavitve smo mokarje izpostavili šestimi različnimi koncentracijam dveh vrst mikroplastike (polietilen nizke gostote oz. LDPE in polibutilenadipat-ko-tereftalat oz. PBAT). Pri vseh poskusih smo spremljali pojavnost bub in odraslih hroščev, rast in levitve ličink ter smrtnost organizmov. V poskusih na otrobih nismo opazili vpliva na smrtnost mokarjev, nasprotno pa smo opazili učinke na njihovo levitev, rast ter pojavnost bub in odraslih hroščev. Te spremembe so bile najbolj izrazite pri najvišji koncentraciji LDPE (5 % suha masa mikroplastike / suha masa otrobov), kjer smo zaznali zmanjšano rast ličink in levitev v 1. generaciji. Pri PBAT (5 % m/m) smo v 1.generaciji opazili zmanjšano pojavnost bub in odraslih hroščev. Zmanjšano število levitev in povečano rast ličink pa smo zaznali v drugi generaciji pri PBAT (5 % m/m). Rezultati kažejo, da tako konvencionalna kot biorazgradljiva mikroplastika povzročita spremembe v razvoju mokarjev T. molitor, zlasti pri najvišji koncentraciji.</dc:description><dc:publisher>[A. Nagode]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-01 07:16:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160617</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
