Prenos klasične risbe v zgodboOgorevc, Urška (Avtor) Beja, Boris (Mentor) risbadigitalizacijazgodbailustracijaustvarjalnostlikovna pripovedPri nastajanju diplomskega dela se je najprej vprašalo, kaj je risba, kako z risbami lahko pripovedujemo zgodbo in kako jih digitaliziramo. Cilj je bil narediti raziskavo o lastnostih analogne risbe v primerjavi z digitalizirano različico risb ter izvedeti, koliko zgodbe zares lahko prikažemo z risbami. Najprej je bil izveden pregled zapisanih dejstev in vsebin o risbah, njihovi zgodovini, materialih in tehnikah risanja, digitalizaciji in skenerjih. Ustvarjen je bil tudi pregled šestih slovenskih ilustratorjev, ki so pomembni za razumevanje stilov in načinov ilustracij pri nas. Raziskav v diplomskem delu smo se lotili tako, da se je izdelalo osem risb, ki so bile digitalizirane, nato pa še postavljene skupaj, da tvorijo zgodbo. Risbe so bile narisane z različnimi pripomočki, to so bili flomastri, barvice, kemični svinčniki, oglje, klasični svinčniki, oljni pasteli, suhi pasteli in tempera barve s čopiči. Delo se je začelo z definiranjem zgodbe in pripisu dela zgodbe k določenemu stilu. Zatem so bile narisane skice, ki so bile potem še konkretno narisane s pripadajočimi materiali. Najprej so bile risbe analizirane glede na podobnosti, razlike in odstopanja med analogno in digitalno različico. Izvedene so bile optične analize, analize velikosti in vrednosti barvnih prostorov vsake risbe. Zgodbe z osmimi risbami se je predstavilo ljudem različnih starostnih skupin, najprej analogne zgolj z risbami, pozneje pa še sestavljene z besedilom v obliki brošure. Za zbiranje podatkov je bila ustvarjena tudi anketa s kratkimi vprašanji. Beleženi so bili odgovori vsakega posameznika. Raziskave so pokazale, da so bile risbe po digitalizaciji drugačne, eden glavnih razlogov za to so bile barve. Nekatere barve so izgledale svetlejše ali temnejše, spet druge pa bolj ali manj pigmentirane. Risbe so izgledale zelo svetle, zato je bilo potrebno izvesti korekture pred uporabo slik za tisk. Sledila je raziskava o različnem razumevanju zgodbe glede na dodatek besedilne pojasnitve zgodbe. Vsak si risbe lahko interpretira drugače, nekateri si ustvarijo svojo zgodbo, nekaterim pa je bolj všeč, če jih avtor usmeri k pomenu. Ko je bilo k risbam dodano besedilo, je bila zgodba vsakemu bolj razumljiva. Tako se je ugotovilo, da je za pripovedovanja zgodbe boljše, da se k risbam doda tudi zapisana zgodba, če seveda avtor želi povedati svojo zgodbo. Zmeraj se lahko odloči, da risbe prepusti interpretaciji.20242024-08-31 09:00:21Diplomsko delo/naloga160600sl