<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160583"><dc:title>Delovna terapija pri nasilju v družini nad ženskami in otroki</dc:title><dc:creator>Mrak,	Iza	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>pregled literature</dc:subject><dc:subject>nasilje nad ženskami</dc:subject><dc:subject>nasilje nad otroki</dc:subject><dc:subject>družinsko nasilje</dc:subject><dc:description>Uvod: Žrtve se pogovora o nasilju, ki se odvija znotraj družine, pogosto izogibajo, vendar je pomembno, da se o njem odprto razpravlja. Poznamo več oblik nasilja, ki se pogosto med seboj prepletajo. Žrtve nasilja v družini se lahko soočajo s kratkoročnimi in dolgoročnimi posledicami, ki se odražajo na njihovem duševnem in fizičnem zdravju. Delovnoterapevtske intervencije se osredotočajo na izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, upravljanje jeze, promocijo zdravja in učenje strategij za spoprijemanje s stresom. Namen: Namen je analizirati relevantne študije in ugotoviti, kaj je do zdaj znanega o delovni terapiji pri nasilju 
v družini nad ženskami in otroki. Metode dela: Izveden je bil pregled literature. Iskanje je 
potekalo v mesecu marcu 2024 v podatkovnih bazah CINAHL, Web of Science in Pub Med. 
Članke smo iskali s ključnimi besedami v angleškem jeziku. Izbrali smo jih glede na oceno 
relevantnosti, vključitvene kriterije in oceno kakovosti. Rezultati: Izvedli smo tematsko in 
deskriptivno analizo. Na podlagi tematske analize člankov smo izpostavili tri glavne teme: 
najpogostejše težave žensk in otrok, ki so bili žrtve nasilja v družini, delovnoterapevtska 
obravnava in pomanjkanje izobraževanja delovnih terapevtov, identificirali smo tudi njihove 
podteme. Razprava in zaključek: Ženske in otroci, ki so bili žrtve nasilja v družini, se 
soočajo s težavami na področju sodelovanja pri ožjih in širših dnevnih aktivnostih, skrbi 
zase, socialni interakciji, igri, čustveni regulaciji in upravljanju prostega časa. 
Delovnoterapevtska obravnava je ključnega pomena pri ponovni vzpostavitvi vsakodnevnih 
življenjskih aktivnosti. Delovni terapevti izvajajo individualne in skupinske obravnave. 
Poleg obravnav nasilja se delovna terapija vključuje tudi v preventivne aktivnosti, kot so 
izobraževanja o nasilju, izdelava varnih načrtov za zapustitev nasilnega okolja in 
spodbujanje finančne neodvisnosti. Ugotovili smo, da je vloga delovne terapije ključna pri 
obravnavi žensk in otrok, ki so doživeli nasilje v družini, vendar je opazno pomanjkanje 
formalnega izobraževanja na tem področju.</dc:description><dc:publisher>[I. Mrak]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-31 07:45:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160583</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
