<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160560"><dc:title>Ugotavljanje toksičnosti različnih vrst novodobnih onesnažil na osnovi morfoloških sprememb koreninskega sistema sadik paradižnika (Solanum lycopersicum)</dc:title><dc:creator>Zamuda,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prečiščena odpadna voda</dc:subject><dc:subject>novodobna onesnažila</dc:subject><dc:subject>paradižnik</dc:subject><dc:subject>hidroponski sistem</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo preučuje toksičnost različnih koncentracij novodobnih onesnažil, kot so farmacevtska sredstva, antibiotiki, hormoni, industrijske kemikalije, stimulanti, antimikrobna sredstva, fitofarmacevtska sredstva in izdelki za osebno nego na sadike paradižnika sorte 'Rally F1' (Solanum lycopersicum L.), ter uporabo prečiščene odpadne vode za gojenje v hidroponskem sistemu. Poskus je bil izveden v steklenjaku na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in je potekal od 5. aprila do 5. junija 2023. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih koncentracij novodobnih onesnažil na rast in razvoj koreninskega sistema sadik paradižnika. Sadike so bile izpostavljene različnim koncentracijam onesnažil (1 mg/L, 0,1 mg/L, 0,01 mg/L, 0,001 mg/L). Onesnažila so bila dodana v pitno vodo (PV) oz. v prečiščeno odpadno vodo (POV), kontroli sta predstavljali obe vrsti vode brez dodatkov onesnažil. Skupno je bilo v poskus vključenih 21 sadik paradižnika, ki smo jih gojili v steklenih kozarcih v aerirani hranilni raztopini. Tedensko smo pregledovali kozarce, menjali hranilno raztopino in izvajali meritve na rastlinah – maso rastline in merjenje vsebnosti klorofila s SPAD metrom. Meritve rastlin smo izvajali štiri tedne. Na začetku in koncu poskusa smo skenirali koreninski sistem in tako izmerili dolžino korenin, površino koreninskega sistema, število vršičkov in število razvejitev korenin. Na podlagi rezultatov poskusa smo ugotovili, da uporaba prečiščene odpadne vode ni pokazala toksičnih učinkov na rast rastline. Različne koncentracije novodobnih onesnažil so imele različen učinek na rast in razvoj koreninskega sistema pri sadikah paradižnika. Večja koncentracija novodobnih onesnažil je na razvoj koreninskega sistema in razvoj celotne rastline delovala zaviralno. Manjše koncentracije novodobnih onesnažil niso imele fitotoksičnega učinka na rastline. Rezultati raziskave potrjujejo, da se prečiščena odpadna voda s pravilnim nadzorom koncentracij onesnažil lahko uporabi za gojenje paradižnikov v hidroponskih sistemih. Prečiščena odpadna voda ni imela fitotoksičnega učinka na rastline in je primerna za pripravo hranilne raztopine.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-31 07:16:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160560</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
