<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160555"><dc:title>Tehnološki ukrepi za doseganje ustrezne kakovosti grozdja in vina žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) sorte 'Modra frankinja'</dc:title><dc:creator>Blažič,	Patricia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rusjan,	Denis	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vinska trta</dc:subject><dc:subject>Modra frankinja</dc:subject><dc:subject>kakovost</dc:subject><dc:subject>grozdje</dc:subject><dc:subject>vino</dc:subject><dc:subject>tehnološki ukrepi</dc:subject><dc:subject>redčenje</dc:subject><dc:subject>razlistanje</dc:subject><dc:subject>obročkanje</dc:subject><dc:subject>namensko dvojno zorenje</dc:subject><dc:description>'Modra frankinja' kot sorta in sortno vino postaja v Sloveniji vse bolj prepoznavna in je najbolj razširjena v vinorodni deželi Posavje. V magistrski nalogi smo na Dolenjskem leta 2021 proučevali vpliv tehnoloških ukrepov na kakovost grozdja ter vina modra frankinja. V bločni poskus smo vključili naslednja obravnavanja: kontrola (K), redčenje grozdja (RED), razlistanje (RAZ), namensko dvojno zorenje (DMR) in obročkanje (OBR). Vpliv ukrepov smo vrednotili z analizo vsebnosti primarnih in sekundarnih metabolitov v grozdju in pridelanem vinu po posameznem obravnavanju. V vsebnosti titracijskih kislin, pH, masi 100 jagod, tonu barve grozdnega soka, vsebnosti skupnih fenolov v jagodni kožici, intenziteti in tonu barve vina, vsebnosti skupnih fenolov v vinu, vsebnosti alkohola, ter nekaterih značilnostih vin med obravnavanji ni bilo značilnih razlik. Značilno največji vsebnosti topne suhe snovi (22,6 in 22,1 °Brix) ter značilno največji specifični gostoti mošta (1,095 in 1,093 g/cm3) smo izmerili v grozdju obravnavanja RED in DMR. Za pridelavo vina vrhunskega razreda je primeren ukrep redčenje. Značilno največja vsebnost skupnih kislin je bila pri obravnavanju K (8,22 g/l). Z razlistanjem zmanjšamo vsebnost skupnih kislin v grozdju. Značilno največja intenziteta barve (6,67) grozdnega soka in vsebnost skupnih fenolov (132,70 mg/g) v pečkah je bila v grozdju trt RAZ. Značilno največji CIRG indeks je iz grozdja trt OBR. Značilno največ hlapnih kislin (0,90 g/l) smo izmerili v vinu iz grozdja DMR, reducirajočih sladkorjev (2,0 g/l) pa v vinu iz grozdja trt RAZ. V enoletnem poskusu med tehnološkimi ukrepi ni večjih značilnih razlik na ustrezno kakovost grozdja in vina, medtem ko se pri mnogih obravnavanjih kažejo mejne značilne razlike. Zaradi vremenskih in mikroklimatskim razmer v zastavljenem poskusu še ne moremo postaviti sortne ampelotehnike, zato bi bilo potrebno s poskusom nadaljevati še vsaj leto ali dve.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-31 07:16:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
