<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160549"><dc:title>Strukturna analiza asistenc najboljših moških košarkarskih reprezentanc na evropskem prvenstvu leta 2022</dc:title><dc:creator>Zadnik,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Erčulj,	Frane	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štirn,	Igor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>košarka</dc:subject><dc:subject>asistenca</dc:subject><dc:subject>Evropsko prvenstvo</dc:subject><dc:subject>tehnika</dc:subject><dc:subject>taktika</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil analizirati in ugotoviti strukturo asistenc najboljših moških košarkarskih ekip na Evropskem prvenstvu 2022. Želeli smo raziskati, ali obstajajo razlike v številu prejetih in danih asistenc med različnimi tipi igralcev, analizirati različne načine izvedbe asistenc ter preučiti lokacijo podajalca in gibanje strelca pred prejemom asistence. Ugotavljali smo tudi delež asistenc, ki vključujejo tretjega igralca in razliko v povprečnem številu asistenc med zmagovalnimi in poraženimi reprezentancami.
V raziskavo je bilo vključenih 640 asistenc, izvedenih s strani 16 najboljših ekip, ki so se uvrstile v zaključni del tekmovanja. Podatke smo pridobili v obliki video posnetkov s pomočjo video-analitičnega orodja Synergy Sports. Posnetke asistenc smo nato na podlagi opazovanih kriterijev razvrstili v razpredelnico. Te podatke smo obdelali s programoma Microsoft Excel in IBM SPSS.
Rezultati analize so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v številu prejetih in danih asistenc med različnimi tipi igralcev. Večina asistenc so košarkarji izvedli iz gibanja in manjši delež z mesta. Pri asistencah so igralci v večjem deležu uporabljali podaje iz vodenja, pri čemer so s 53,8% prevladovale soročne podaje pred enoročnimi. Velika večina (80,6%) asistenc je bila izvedena z neposrednimi podajami, brez odboja od tal. Najbolj pogosto izbrana lokacija, kjer je prišlo do asistence, je bilo območje nad linijo prostih metov, prostor v raketi je bil na drugem mestu, asistence s krila pa so bile najmanj pogoste. Pred prejemom asistence so košarkarji enakovredno uporabljali različne načine gibanja, z rahlo prevlado odkrivanja pred vtekanjem. Sodelovanje tretjega igralca pri asistencah ni bilo pogosto, pojavljalo se je le v 21,9% primerih. Zmagovalne ekipe pa so imele v povprečju eno asistenco več na tekmo kot poražene ekipe.
Rezultati nam dobro prikažejo strukturo asistenc pri najboljših evropskih ekipah. Iz njih lahko ugotovimo, kakšni so trendi pri uporabi tega košarkarskega elementa. Glede na pomanjkanje raziskav na tem področju bodo pridobljeni rezultati v pomoč v procesu treniranja kakor tudi pri nadaljnjih raziskavah.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-31 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160549</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>