Širjenje socialne mreže znotraj in onkraj sten Varstveno delovnega centra Tončke HočevarŽagar Žnidaršič, Neža (Avtor) Grebenc, Vera (Mentor) Škraban, Juš (Komentor) totalne ustanovedezinstitucionalizacijainstitucionalno varstvosocialna mrežaosebna asistencaneodvisno življenjeDiplomsko delo temelji na akcijskem projektu, katerega namen je bilo širjenje socialne mreže Borisa Puneka, uporabnika institucionalnega varstva VDC Tončke Hočevar. V teoretičnem uvodu sem pojasnila, kaj totalne ustanove so, kdaj so se pojavile in kako je nanje vplival proces dezinstitucionalizacije. V formulaciji problema sem navedla namen raziskave, ki je bil razsikati, kako je bivanje v različnih ustanovah vplivalo na Borisovo socialno mrežo, kakšen vpliv je imelo širjenje njegove socialne mreže nanj, kako se na njegovo vključevanje v dužbo odziva njegova okolica ter na katere metode socialnega dela se lahko oprejo strokovni delavci in delavke, kadar pomagajo uporabnikom zadovoljiti svoje socialne potrebe. V metodološkem delu sem opredelila vrsto raziskave kot kvalitativno z lastnostmi akcijskega raziskovanja. Navedla sem tudi teme raziskave – totalne ustanove, dezinstitucionalizacija, invalidnost in socialna mreža. Populacija raziskave so bile osebe, ki so že najmanj pet let vključene v institucionalno varstvo in so si želele razširiti svojo socialno mrežo onkraj sten ustanove, v kateri živijo. Ker razsikava temelji na akcijskem projektu, v katerem je sodeloval en uporabnik, je bil vzorec sestavljen iz ene enote. Metoda zbiranja podatkov je bilo spreševanje, delnostandardizirano, ustno in individualno. Merski instrument so bile smernice za intervjuje. Druge vire podatkov so mi predstavljaji dnevniški zapisi, ki sem jih ustvarjala med projektom, Borisova institucionalna dokumentacija, eko-zemljevid in osebni načrt. Opisala sem zbiranje podatkov in pojasnila obdelavo ter analizo zbranih podatkov z opisom odprtega in osnega kodiranja. Rezultati raziskave so pokazali, da je življenje v različnih ustanovah skrčilo Borisovo socialno mrežo. Zadovoljevanje njegovih socialnih potreb in širjenje njegove socialne mreže onkraj sten ustanove pa mu danes otežujejo različni dejavniki, in sicer želja in potreba po spremstu na daljših oddhodih iz zavoda, omejeno število teh spremljevalcev in gibalno oviranim neprijazna mestna arhitektura. Iz storitve osebne asistence in storitve socialnega vključevanjaljudi, ki so telesno ovirani, storitvi, ki bi mu pomagali zadovoljiti njgeove socialne potrebe, ga izključuje njegova vključenost v 24-urno institucionalno varstvo. Tako je odvisen od zaposlenih, ki so časovno preobremenjeni, in prostovoljcev, ki so se v preteklosti izkazali za nezanesljive. Rezultati raziskave so pokazali, da je treba razvijati storitve, ki ne bodo izključevale uporabnikov 24-urnega institutcionalnega varstva oz. jih je treba vključiti v že obstoječe storitve, saj zaposleni v ustanovi ne morejo zadovoljiti vseh potreb svojih uporabnikov.[N. Žagar Žnidaršič]20242024-08-30 09:00:26Diplomsko delo/naloga160543sl