<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160540"><dc:title>Analiza prikazov ureditve v tujih pravnih sistemih v predlogih zakonov</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bardutzky,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štajnpihler Božič,	Tilen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prikaz tuje pravne ureditve</dc:subject><dc:subject>tuji pravni sistemi</dc:subject><dc:subject>zakonodajna dejavnost</dc:subject><dc:subject>Poslovnik Državnega zbora</dc:subject><dc:subject>Državni zbor</dc:subject><dc:description>Procesi nastajanja slovenske zakonodaje so v mnogih pogledih determinirani s Poslovnikom Državnega zbora. Določba, ki kot bistveno sestavino uvoda predloga zakona zahteva prikaz ureditve v treh tujih pravnih sistemih držav članic Evropske unije, je ena izmed zanimivih posebnosti, njen namen in uresničevanje pa relativno neraziskani. Pričujoča naloga raziskuje razumevanje vloge zakonodajnega postopka in družbenopolitični kontekst, ki je botroval uvedbi takšne zahteve, in kot svoj osrednji del predstavi empirično analizo prikazov tujih ureditev v predlogih zakonov, sprejetih v času VIII. sklica Državnega zbora. Skozi empirično analizo se izrisuje način uresničevanja zahteve v praksi z vidika najpogosteje prikazanih tujih ureditev, podrobnosti in obsega prikazov ter različnih funkcij, ki jih prikazi opravljajo v predlogu zakona. Prikazi tujih ureditev so povezani tudi s percepcijo slovenskega zakonodajalca tujih pravnih ureditev držav članic EU in s tem tudi percepcijo lastnega pravnega reda.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-30 09:00:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160540</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
