<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160519"><dc:title>Predlog sistema za spremljanje stanja krajine v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Brecelj,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golobič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spreminjanje krajine</dc:subject><dc:subject>spremljanje stanja</dc:subject><dc:subject>kazalniki</dc:subject><dc:subject>izbira kazalnikov</dc:subject><dc:subject>vidna podoba krajine</dc:subject><dc:subject>pomen krajine</dc:subject><dc:subject>funkcije krajine</dc:subject><dc:description>Spreminjanje je temeljna lastnost krajine, spremljanje njenega stanja pa tako predstavlja nujno podlago za utemeljeno odločanje o prostoru ter zgodnje odkrivanje in preprečevanje negativnih trendov. V Sloveniji še nimamo vzpostavljenega sistema, ki bi celovito in dolgoročno spremljal krajino, zato smo v delu zanj pripravili predlog, ki temelji na vrednostnem sistemu družbe. Celovitost sistema smo zagotovili s pokrivanjem vseh treh vidikov krajine. Zgradbo smo obravnavali s kazalniki prostorskega reda, pestrosti in vidne privlačnosti. Pomen smo obravnavali s kazalnikoma kontinuitete rabe in prepoznavnosti, funkcije krajine pa s kazalniki povezljivosti in dostopnosti, odpornosti na motnje ter večfunkcionalnosti. Predlagani sistem, ki vsebuje osemnajst podrejenih kazalnikov, katerih vrednosti smo odčitali na nivoju krajinskih enot, je pretežno osnovan na kazalnikih projekta prenove regionalne razdelitve krajinskih tipov Slovenije in na kazalnikih iz tuje literature. Kazalniki, ki jih v Sloveniji že spremljamo, so se, razen razvrednotenih območij in ogroženosti stavb zaradi poplav, izkazali za manj relevantne. Oblikovali smo sistem, ki vključuje ekspertno in javno mnenje ter na štiri leta uporablja podatke daljinskega zaznavanja, na osem pa tudi terenskih ogledov in javnomnenjskih anket. Ob testnem vrednotenju odčitanih trendov smo ugotovili, da se krajina v obravnavanih krajinskih enotah, kraških in iz vsake druge regije eni vzorčni, ne spreminja enotno. V povprečju se v malo več kot polovici krajinskih enot spreminja v skladu z želenimi trendi.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-30 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160519</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
