Družinska oskrba: izkušnje, izzivi in potrebe družinskih oskrbovalcevTama, Alin (Avtor) Mali, Jana (Mentor) družinska oskrbapaliativna oskrbaodnos do smrtisocialno deloDružinska oskrba je ključni element pri oskrbi bolnika, saj zagotavlja podporo in nego znotraj domačega okolja. Družinski oskrbovalci prevzamejo številne odgovornosti, vključno s fizično nego, čustveno podporo ter organizacijo in koordinacijo zdravstvenih storitev, poleg tega pa se pogosto soočajo tudi z izzivi, kot so fizična in psihična izčrpanost, finančne obremenitve in pomanjkanje formalne podpore. Zaradi teh izzivov je pomembno, da se zanje zagotovi ustrezna pomoč, saj se tako lahko izboljša kakovost oskrbe in življenjsko zadovoljstvo tako bolnikov kot oskrbovalcev. V okviru raziskave sem se osredotočila na razumevanje potreb družinskih oskrbovalcev, kar je relevantna tema za socialno delo, saj nam pomaga razumeti življenjski svet oskrbovalcev. Potrebe vključujejo stanovanje, delo, denar, vsakdanje življenje, stike, družabnost in institucionalno kariero. Nato sem raziskala seznanjenost in prilagojenost oblik pomoči tako za bolnike kot za oskrbovalce. Večjo pozornost sem namenila izkušnjam s paliativno oskrbo, ključna tema pa je bila raziskovanje doživljanja vloge oskrbovalcev. Pri tej tematiki sem ugotavljala, kako so potekali pomoč bolniku, delež pomoči, ki so ga opravljali sorodniki, ter usklajevanje med skrbjo za družino, delovnimi obveznostmi in oskrbo umirajočega družinskega člana. V raziskavi so me zanimale tudi teme: odnos do smrti v družini, skupnosti in družbi ter kakšne so obremenitve in izzivi, ki so jih doživljali oskrbovalci in bolniki. Izvedla sem kvalitativno empirično eksplorativno raziskavo, v kateri sem s pomočjo intervjujev z osmimi oskrbovalkami pridobila dragocene podatke o njihovih izkušnjah z izvajanjem neformalne oskrbe. Intervjuji so razkrili tako popolnoma različne kot tudi zelo podobne izkušnje oskrbovalk. Skupno vsem je bilo boleče obdobje oskrbe, ki je vključevalo fizično in psihično obremenitev ter občutek osamljenosti zaradi pomanjkanja podpore s strani zdravstvenega sistema. Poleg tega se oskrbovalci strinjajo o potrebi po usposabljanju, ki bi jim omogočilo boljše izvajanje njihove vloge in izboljšalo kakovost oskrbe. Bolniki so večino časa preživljali doma in počivali, saj jim stanje bolezni ni omogočalo večjih aktivnosti. Neformalni oskrbovalci so skrbeli za osebno nego bolnika, zdravje, nakupovanje hrane in zdravil, pripravo obrokov, hišna opravila ter za družino in hišne ljubljenčke. Tisti neformalni oskrbovalci, ki so bili že upokojeni, so lažje usklajevali delo ter skrb za družino in bolnike, medtem ko so drugi potrebovali pomoč družine. Tisti, ki so sodelovali z dr. Lopuh, so bili zelo zadovoljni s paliativno oskrbo, saj so z njene strani dobili vse tisto, kar so potrebovali.[A. Tama]20242024-08-29 09:00:10Diplomsko delo/naloga160488sl