<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160483"><dc:title>Odnos šestošolcev do trajnostne kakovosti življenja</dc:title><dc:creator>Drnovšek,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lovšin Kozina,	Francka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geografske razlike</dc:subject><dc:subject>gospodinjsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>šestošolci</dc:subject><dc:subject>trajnostna kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>učni načrt</dc:subject><dc:description>Koncept trajnostne kakovosti življenja združuje kakovostno življenje v sedanjosti in kakovostno življenje v prihodnosti, umeščeno v neokrnjeno okolje z varčno porabo virov (Wiesli in Hammer, 2019). Vključuje devet ključnih vidikov: zdravje in varnost, prosti čas in počitek, narava in pokrajina, prihodek in delo, mobilnost, identifikacija in pripadnost, enakopravnost in socialni odnosi, izobraževanje in znanje ter bivanje. Razumevanje odnosa šestošolcev do trajnostne kakovosti življenja je pomembno za načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela ter za spodbujanje trajnostnega vedenja v okviru osnovnošolskega izobraževanja. Predmet gospodinjstvo ima pomembno vlogo pri oblikovanju trajnostnih navad in vrednot, saj vključuje širok spekter vsebin, kot so zdrava prehrana, finančna pismenost, trajnostna poraba in okoljska ozaveščenost (IFHE, 2019). Kljub temu je predmet gospodinjstvo pogosto podcenjen zaradi stereotipov, ki ga predstavljajo predvsem kot učenje kuhanja in šivanja (Dewhurst in Pendergast, 2008). Cilj magistrskega dela je bil raziskati odnos šestošolcev do trajnostne kakovosti življenja ter preučiti vlogo predmeta gospodinjstvo pri oblikovanju tega odnosa. Raziskava je vključevala analizo učnega načrta predmeta gospodinjstvo in anketiranje 120 šestošolcev iz urbanih in ruralnih okolij. Rezultati so pokazali, da se v učnem načrtu predmeta gospodinjstvo pojavljajo vsebine, ki so opredeljene v vidikih koncepta trajnostne kakovosti življenja. Učenci dajejo velik pomen predmetu gospodinjstvo za trajnostno kakovost življenja, še posebej v kontekstu bivanja, zdravja in varnosti ter narave in pokrajine. Statistična analiza je pokazala, da med učenci iz ruralnih in urbanih okolij ni statistično pomembnih razlik v stališčih glede pomembnosti večine vidikov trajnostne kakovosti življenja, z izjemo vidika "prihodek in delo", ki so ga učenci iz ruralnih okolij ocenili kot pomembnejšega. Učenci visoko cenijo pomembnost vsebin predmeta gospodinjstvo po posameznih vidikih trajnostne kakovosti življenja, še posebej vsebine z vidika narave in pokrajine, enakopravnosti in socialnih odnosov, zdravja in varnosti, identifikacije in pripadnosti ter prostega časa in rekreacije. Raziskava poudarja pomen vključevanja trajnostnih vsebin v izobraževanje ter prepoznava pomembno vlogo predmeta gospodinjstvo pri spodbujanju trajnostnih vrednot in vedenj, kar celokupno prispeva k trajnostni kakovosti življenja.</dc:description><dc:publisher>N. Drnovšek</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-29 08:30:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
