<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160438"><dc:title>Vpliv epidemije covid-19 na začete stečajne postopke nad pravnimi osebami in postopke osebnih stečajev</dc:title><dc:creator>Hribar,	Tia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nikolić,	Bruno	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>epidemija covida-19</dc:subject><dc:subject>začeti stečajni postopki</dc:subject><dc:subject>samostojni podjetniki</dc:subject><dc:subject>samozaposleni</dc:subject><dc:subject>pravne osebe</dc:subject><dc:subject>gospodarstvo</dc:subject><dc:subject>ukrepi države</dc:subject><dc:subject>protikoronski paketi</dc:subject><dc:description>Živimo v času, ki se drastično spreminja in nam praktično nič ne predstavlja ovir; v
času umetne inteligence, vrhunca tehnologije in hitre rasti gospodarstva. Nihče ni
mogel predvideti, da nas v modernem času lahko preseneti epidemija, ki bo ta trend
ustavila in celo gospodarstvo pahnila v težave. Ne samo, da je epidemija covida-19
povzročila zdravstvene težave, veliko smrtnih žrtev po vsem svetu ter zaprtje meja
med državami; povzročila je tudi velike gospodarske težave, kar je mnogim
gospodarskim družbam in samozaposlenim pomenilo zmanjšanje poslovanja in rasti,
to pa bi lahko vodilo v prenehanje dejavnosti ali pa vsaj resen preizkus, če lahko
podjetja tudi v taki situaciji delujejo ali celo postanejo močnejša.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu
opisujemo stečajni postopek nad pravno osebo in postopek osebnega stečaja. Nato
predstavljamo protikoronske ukrepe države, ki so bili sprejeti, ter analiziramo, kako je
država v epidemiji z različnimi ukrepi podpirala pravne osebe in samostojne podjetnike.
Ukrepe med seboj tudi primerjamo. V tem delu raziskave smo uporabili analizo
primarnih in sekundarnih virov s področja stečajnih postopkov oz. postopkov zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju. V empiričnem delu primerjamo statistične
podatke o začetih postopkih nad pravnimi osebami in postopkih osebnih stečajev ter
vpliv ukrepov države na zadevne subjekte v času ukrepov za omejitev epidemije.
Empirični del raziskave razkriva, da se število začetih stečajnih postopkov v
proučevanem obdobju ni povečalo, k čemur so najverjetneje pripomogli tudi sprejeti
ukrepi protikoronskih paketov države in uresničitev pomoči podjetnikom in
samozaposlenim.</dc:description><dc:publisher>[T. Hribar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-28 14:50:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160438</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>