Obremenjujoče izkušnje v otroštvu brezdomcevPersi, Gaia (Avtor) Dragoš, Srečo (Mentor) brezdomstvoobremenjujoče izkušnje v otroštvu (OIO)pozitivne izkušnjevzroki za nastanek brezdomstvastrokovni delavcivrste brezdomstvavpliv otroštva na življenje in razvoj brezdomstvavpliv OIO na življenje v odraslostiBrezdomstvo je resen družbeni problem, ki ga strokovnjaki opredeljujejo na različne načine. V vseh definicijah brezdomstvo presega vidik pomanjkanja stanovanja, saj gre za izključenost na vseh področjih življenja. Obstajajo različne vrste brezdomstva, v grobem pa se delijo na štiri skupine – tisti brez strehe, brez stanovanja, z negotovim stanovanjem in z neprimernim stanovanjem. Ker nimamo centralne institucije, ki bi se ukvarjala z brezdomstvom, ga je nemogoče meriti in evidentirati, zaradi tega pa je tudi oteženo primerjanje med državami. Po nekaterih ocenah iz leta 2017 naj bi bilo v tistem času v Sloveniji nekaj manj kot 3000 brezdomcev. Na nastanek brezdomstva vplivajo številni dejavniki, ki se delijo na strukturne, institucionalne, odnosne in individualne. V svojem delu sem se osredotočila predvsem na odnosne in individualne dejavnike, saj sem raziskovala pogostost obremenilnih izkušenj v otroštvu (OIO) brezdomcev. To je izraz, ki se je vzpostavil v študiji leta 1998, ko so v Ameriki naredili prvo tako raziskavo, podobne so nato sledile po vsem svetu. V takih raziskavah se meri prisotnost desetih vrst izkušenj, ki jih posamezniki doživljajo v otroštvu in ki nanje skozi življenje pomembno vplivajo. V slovenski raziskavi so to bile naslednje izkušnje – čustveno in telesno nasilje, čustveno in telesno zanemarjanje, spolna zloraba ali nasilje, zapustitev enega od staršev, nasilje med odraslimi v gospodinjstvu, življenje z odraslim, ki ima težave v duševnem zdravju ali je zasvojen, ter življenje z odraslim, ki je v zaporu oziroma je storil hujše kaznivo dejanje. V različnih raziskavah so osnovne obremenjujoče izkušnje nekoliko drugače opredeljene, večinoma pa so si precej podobne. Osebe, ki doživljajo v otroštvu več takih izkušenj, bolj pogosto razvijejo depresijo, zasvojenosti ter nekatere kronične zdravstvene težave, dosegajo slabše rezultate v šoli ter na službenem področju od tistih, ki takih izkušenj niso doživeli. V Sloveniji so z raziskavo o prisotnosti OIO prišli do ugotovitev, da ljudje najpogosteje doživijo čustveno nasilje, fizično nasilje ter izgubo biološkega starša. Več obremenilnih izkušenj naj bi se pojavilo v družinah z nižjim socialno-ekonomskim statusom, v povprečju pa naj bi več takih izkušenj doživljale predvsem ženske, osebe z nižjo stopnjo izobrazbe ter osebe, katerih starši so imeli nižjo izobrazbo. Negativne učinke, ki jih te izkušnje pustijo na posamezniku, lahko zmanjšajo pozitivne izkušnje v otroštvu (največji vpliv imajo pozitivne izkušnje v odnosih znotraj družine) ter psihična odpornost posameznika. Med populacijo brezdomnih naj bi bila po nekaterih raziskavah prisotnost obremenilnih izkušenj v otroštvu v povprečju višja kot med splošno populacijo, doživljali naj bi predvsem telesne zlorabe, telesno zanemarjanje ter splošno disfunkcijo gospodinjstva, v katerem so odraščali. Z raziskavo, ki sem jo izvedla, sem želela ugotoviti, kakšna je prisotnost obremenilnih izkušenj v otroštvu med brezdomci po mnenju strokovnih delavcev, ki delajo s to populacijo, kako po njihovem mnenju te izkušnje vplivajo na življenje posameznika v odraslosti ter kateri so tisti dejavniki, ki jih oni opažajo kot najpogostejše pri nastanku brezdomstva. Moja raziskava je bila kvantitativna, vzorec je zajemal 45 enot. Uporabila sem spletni anketni vprašalnik, ki sem ga izdelala v programu Arnes 1ka. Z raziskavo sem prišla do nekaj ugotovitev, ki bi lahko služile predvsem kot pobuda za nadaljnje raziskovanje te teme. Strokovni delavci so kot najpogostejše dejavnike, ki vplivajo na nastanek brezdomstva, navajali stanovanjsko problematiko, odvisnost od alkohola in drog, institucionalizacijo ter revščino. Večinoma so bili mnenja, da izkušnje, ki jih posameznik doživi v otroštvu, zelo vplivajo na njegov nadaljnji potek življenja ter na težave, s katerimi se sooča v odraslosti. To je po njihovem mnenju predvsem posledica tega, da se v otroštvu izoblikujemo ter da pogosto ponotranjimo ravnanja, ki jih opazujemo pri svojih starših. Od obremenjujočih izkušenj v otroštvu strokovni delavci menijo, da največ brezdomcev doživi čustveno nasilje, čustveno zanemarjanje, fizično nasilje ter zasvojenost odraslega člana gospodinjstva, najmanj pa spolno zlorabo in težave v duševnem zdravju pri odraslih v gospodinjstvu.[G. Persi]20242024-08-28 12:29:57Diplomsko delo/naloga160428sl