Izkušnje osebnih asistentk in asistentov pri delu z umirajočimiGrifič, Nuša (Avtor) Mali, Jana (Mentor) smrtumiranjeosebna asistencaodnosvloga socialnega delaV teoretičnem uvodu sem predstavila pot do pravice neodvisnega življenja oseb z oviro, opredelila osebno asistenco in predstavila vse akterje, ki sodelujejo, in sicer osebne asistente, uporabnike, izvajalce osebne asistente in koordinatorje invalidskega varstva, ki so zaposleni na Centrih za socialno delo. V drugem delu teoretičnega uvoda sem opisala odnos do smrti v današnji družbi, kjer je smrt še vedno tabu, nato sem se osredotočila na žalovanje in oblike pomoči žalujočim, ki jih je v Sloveniji zelo malo ter na koncu predstavila vlogo socialnega dela v procesih podpore in pomoči ob procesu umiranja. Smrt in umiranje sta v poklicih pomoči skoraj neizogibna. Najprej sem raziskala odnos osebnih asistentk in asistentov do smrti in umiranja ter njihov pogled na to temo. Nato me je zanimala njihova izkušnja in kako so doživljali proces umiranja uporabnikov. Za tem sem raziskala, katere oblike podpore in pomoči so prejemali ob soočanjem z umiranjem uporabnikov in kako je urejeno področje osebne asistence ter kje še sami vidijo možnosti za izboljšave. Na koncu me je zanimalo, kako vidijo vlogo socialnih delavcev pri opravljanju svojega poklica, ko pride do težkih trenutkov. Izvedena raziskava je kvalitativna, eksplorativna in empirična. Merski instrument je bil vprašalnik z vnaprej postavljenimi vprašanji odprtega tipa, ki sem ga sestavila s pomočjo prebrane literature. Izvedla sem osem intervjujev, od tega sedem z osebnimi asistentkami in enega z osebnim asistentom. Podatke sem zbirala z metodo spraševanja in jih nato analizirala na kvalitativni način. Osebne asistentke in asistenti v raziskavi so smrt opredelili kot tabu, o kateri se pogovarja le ob določenih priložnostih, najpogosteje takrat, ko se srečajo s smrtjo bližnje osebe. Tema smrti jim ni bila tuja, saj so se v svojem življenju že večkrat srečali s smrtjo in znanja, ki jih imajo o tej temi, so pridobljena iz izkušenj. Z uporabniki, za katere so skrbeli, so imeli dobre odnose, med sabo so bili povezani, saj so skupaj preživeli veliko časa. Smrt uporabnikov je vse prizadela, ne glede na to, če je bila pričakovana ali ne. Večina osebnih asistentov ima še vedno stike z uporabnikovimi družinami. Ob smrti uporabnikov so bile osebne asistentke glede zagotovljene pomoči razdvojene, nekatere so pomoč prejele v obliki razbremenilnega pogovora, medtem ko druge pomoči niso prejele, ampak so ob smrti uporabnika izgubile zaposlitev, saj se je njihova pogodba o zaposlitvi po smrti prekinila. Za svoje področje bi si želeli, da se umirajočim odobri več ur osebne asistence v hitrejšem času, saj lahko na ta način omogočijo kakovostno oskrbo ob koncu življenja. Vlogo socialnega dela vidijo pri dostopnosti za vprašanja, zagotavljanju podpore ob težkih občutkih, poslušanju stisk, v koordinaciji in v prevzemanju zagovorniške vloge, čeprav imajo po njihovem mnenju socialne delavke še vedno premalo moči za spremembe.[N. Grifič]20242024-08-28 12:29:52Diplomsko delo/naloga160427sl