<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160425"><dc:title>Ozaveščenost o demenci med stanovalci doma za stare ljudi in njihov odnos do stanovalcev z demenco</dc:title><dc:creator>Petrovčič,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mali,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stigma</dc:subject><dc:subject>varovani oddelek</dc:subject><dc:subject>oskrba</dc:subject><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:subject>sporazumevanje</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu sem najprej predstavila demenco in njene glavne značilnosti, kot so prevalenca demence v Sloveniji, znaki, stopnje, vzroki nastanka in možnost zdravljenja. Nato sem pisala še o modelih razumevanja demence, kjer sem omenila biomedicinski model, psihološki model, sociološki model in socialnodelovni model. Predstavila sem tudi stigmo in mite na področju demence ter opredelila ravni stigme, navedla načine odprave omenjenih in poglavje zaključila z ozaveščanjem na področju demence, na primer s strani društev. Potem sem predstavila tudi domačo in institucionalno oskrbo, kjer sem se osredotočila na domove za stare ljudi in znotraj njih na modele oskrbe (ki so integrirani, segregirani, delno segregirani in gospodinjske skupine), odnose med stanovalci in pomembnost sporazumevanja. Zadnje poglavje v teoretičnem uvodu se je osredotočalo na socialno delo z ljudmi z demenco. Predstavila sem koncepte, metode, naloge in vloge socialnega dela na tem področju. V poglavju Metodologija sem predstavila kvalitativno raziskavo, kjer je bil glaven namen ugotoviti, kaj bi bilo v praksi potrebno narediti za boljšo ozaveščenost in za kakovostnejše odnose do ljudi z demenco. Pri raziskovanju me je najbolj zanimalo, kako stanovalci razumejo pojem demence, kje so imeli možnost spoznavati demenco, kakšne izkušnje imajo s stanovalci z demenco v domu za stare ljudi in kaj potrebujejo za večje sodelovanje. Ugotovila sem, da so stanovalci dobro ozaveščeni o demenci. Pod pojmom demenca so se najpogosteje pojavile predstave o bolezni, načinu, kako se bolezen kaže, z raziskanostjo demence in vzrokom njenega nastanka. Znajo na primer prepoznati človeka z demenco, poznajo njegove potrebe in prepoznajo, kje potrebujejo pomoč, vedo kdo vse in kako lahko poskrbi zanj. O demenci so se večinoma informirali preko medijev. Glede ozaveščenosti starih ljudi o demenci menijo, da je različna, strinjajo se, da je ozaveščenost danes boljša kot v preteklosti. Zavedajo se, da ozaveščenost vpliva na odnos do ljudi z demenco. Svoje sostanovalce z demenco doživljajo pozitivno, medtem ko srečanje z njimi nekoliko slabše. Menijo, da so s strani ostalih stanovalcev stanovalci z demenco različno sprejeti. Varovanega oddelka večina ni imela možnost videti in spoznati. S stanovalci z demenco jih manj kot polovica sodeluje preko dejavnosti, pogovora in druženja. Za boljše sporazumevanje in sodelovanje bi potrebovali nasvete strokovnjakov. Predlagam, da se jim omogoči druženje s stanovalci iz varovanega oddelka in pogovorne skupine ali predavanja o demenci.</dc:description><dc:publisher>[N. Petrovčič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-28 12:29:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160425</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
