Razvoj sestojev v odvisnosti od rabe in gospodarjenja v kmečkem prebiralnem gozduLever, Tadej (Avtor) Diaci, Jurij (Mentor) prebiralni gozdkmečki gozdovisekundarna sukcesijakmečko prebiranjeuravnoteženo stanjePrebiralno gospodarjenje ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo. Poleg tegase Slovenija sooča z zaraščanjem kmetijskih površin z gozdom. Želelo se jeugotoviti, na kakšen način je možno pionirski gozd, ki je nastal na nekdanjih kmetijskih površinah, s prebiralnim gospodarjenjem pripeljati do uravnoteženega stanja. Raziskava je potekala na Marinškovi posestvi v Zgornji Savinjski dolini med Savinjo in Dreto (predel Hom), ki spadata v GGE Gornji Grad (oddelek 46). Na sedmih trajnih raziskovalnih ploskvah v odraslem gozdu na prehodu iz sekundarne sukcesije na bivši kmetijski površini do trajnih gozdnih površin so se ponovili polna premerba dreves, popis mladja, izmera svetlobnih razmer in povrtanje dominantnih dreves. Analize pomlajevanja, zmesi, strukture in starosti sestojev so potrdile razlike med pionirskimi in trajnim gozdom. Pionirski gozd je po dobrem stoletju razvoja bolj enomeren, bolj vrstno bogat, vendar slabše pomlajen. Zadnje je verjetno posledica dolgoletne kmetijske rabe. Izkazalo se je, da metoda primerjave porazdelitev prsnih premerov za ugotavljanje uravnotežene zgradbe prebiralnega gozda ni tako občutljiva, kot smo pričakovali. Kot dober pokazatelj uravnoteženega stanja pa so se pokazali: število dreves v najmanjši merjeni debelinski stopnji, število pomladka, zmes drevesnih vrst in višine lesne zaloge.[T. Lever]20112014-07-11 13:44:23Diplomsko delo16041sl