<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160409"><dc:title>Rentgenska praškovna analiza prehranskih dopolnil za pridobivanje mišične mase in regeneracijo</dc:title><dc:creator>Vagaja,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golobič,	Amalija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehranska dopolnila za pridobivanje mišične mase in regeneracijo</dc:subject><dc:subject>rentgenska praškovna difrakcija</dc:subject><dc:subject>kvalitativna in kvantitativna fazna analiza</dc:subject><dc:description>Rentgenska praškovna difrakcija je ena izmed osnovnih metod, ki se uporabljajo za karakterizacijo trdnih snovi. S to metodo sem analiziral 12 vzorcev prehranskih dopolnil za pridobivanje mišične mase in regeneracijo. Kvalitativno analizo sem izvedel s pomočjo programa Crystallographica Search-Match (CSM) in zbirke praškovnih difraktogramov standardov (PDF-5+). Na podlagi primerjave ujemanja uklonov na difraktogramu standarda in vzorca, sem določil, katere faze so prisotne v posameznih vzorcih. Nato sem naredil še kvantitativno analizo v programu TOPAS, kjer sem z Rietveldovo metodo določil masne deleže predhodno identificiranih faz.
Ugotovil sem, da so sestavine v prehranskih dopolnilih različne, predvsem vsebujejo razne aminokisline, sirotko in sladkorje. Ponekod so prevladovale aminokisline v drugih pa jih je bilo zanemarljivo malo. Večina sladil, ki so jih proizvajalci navedli na embalaži, je bilo sintetičnih, saj so ta veliko bolj sladka. Difraktogrami vzorcev, ki so vsebovali pretežno sirotko, so imeli visoko ozadje brez oziroma z zelo malo vidnimi ukloni. Vzorci s sirotko so se izkazali neprimerni za analizo z rentgensko praškovno difrakcijo. Pri kvalitativni analizi ostalih vzorcev teh težav ni bilo, je pa res, da nisem uspel pojasniti vedno vseh uklonskih vrhov. Zaradi narave mojih vzorcev sem se večinoma ukvarjal z organskimi spojinami, te pa so v najbolj običajni podatkovni zbirki praškovnih difraktogramov PDF-2 zastopane v manjši meri, kar je bil razlog, da sem kvalitativno analizo izvajal večinoma z zbirko PDF-5+ - pa tudi v tej zbirki nekaterih spojin, napisanih na deklaracijah, nisem našel. Nekateri posnetki vzorcev so bili zelo kompleksni, zato bi bila analiza teh vzorcev brez deklaracije veliko težja. Kvantitativna analiza se v primeru kompleksnih vzorcev ni vedno ujemala z masnimi deleži navedenimi na deklaraciji. Če se zanesemo na pravilnost deklaracije in smo prepričani na homogenost snovi v posodi izdelka, je najverjetneje razlog v intenzivnem prekrivanju med uklonskimi vrhovi. 
Na rezultate v tem delu uporabljene metode slabo vpliva tudi prisotnost večje količine amorfne faze in tudi zrnatost vzorca. V takih primerih se je potrebno zavedati, da so rezultati kvantitativne analize približni, oziroma, da jih je koristno preveriti še s katero drugo metodo kvantitativne analize.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-28 09:45:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160409</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
