<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160395"><dc:title>Povezanost med količino hoje in lastnostmi spanja pri zdravih odraslih osebah – pregled literature</dc:title><dc:creator>Marinček,	Lara Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>količina hoje</dc:subject><dc:subject>spanje</dc:subject><dc:subject>lastnosti spanja</dc:subject><dc:subject>kakovost spanja</dc:subject><dc:subject>število korakov</dc:subject><dc:description>Uvod: Kadar govorimo o preventivi bolezni in promociji zdravja ne moremo spregledati pomembnosti spanja, ki organizmu omogoča ohranjanje homeostaze. Ker sta s staranjem tudi pri zdravih posameznikih brez motenj spanja okrnjeni njegova dolžina in kakovost, postajajo v starajoči se družbi težave s spanjem vse večji javnozdravstveni izziv. Močno priporočena strategija za izboljšanje kakovosti spanja je telesna dejavnost, vendar njeni parametri za najboljši spalni izid še niso znani. Potencialno učinkovita bi lahko bila hoja, ki predstavlja krajevno, časovno in finančno dostopno obliko gibanja večini odrasle populacije. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati in predstaviti obstoječo znanstveno literaturo na temo povezanosti količine hoje z lastnostmi spanja pri zdravih odraslih osebah. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature. Pregledana je bila elektronska podatkovna zbirka PubMed. Izbrani so bili članki v angleškem jeziku, objavljeni v obdobju 2014?2024, v katerih so avtorji raziskovali povezanost med količino hoje in subjektivno ali objektivno pridobljenimi lastnostmi spanja. Kakovost raziskav je bila ocenjena z lestvico PEDro, analizirane pa so bile glede na zasnovo, kakovost, značilnosti preiskovancev, uporabljene merilne postopke ter ugotovitve glede povezanosti med količino hoje in lastnostmi spanja. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih osem raziskav, ki so skupno vključevale 2.134 preiskovancev. V raziskavah so količino hoje najpogosteje ugotavljali z merjenjem števila korakov, medtem ko je pri merjenju lastnosti spanja prevladovala uporaba Pittsburškega vprašalnika kakovosti spanja. Večja količina hoje je povezana z izboljšanjem kakovosti spanja, deleža globokega spanja in REM latence, s krajšim časom nočnega bedenja, z manjšo potrebo po uporabi zdravil za spodbujanje spanja ter boljšim dnevnim delovanjem, hkrati pa tudi z manjšo pojavnostjo nespečnosti oziroma tveganjem za njen razvoj (p &lt; 0,05). Razprava in zaključek: Redna hoja je povezana z izboljšanjem številnih lastnosti spanja pri odraslih osebah v različnih življenjskih obdobjih, vendar si rezultati med raziskavami niso bili vedno enotni. Potrebne so nadaljnje raziskave z uporabo poenotenih vadbenih programov hoje ter merilnih orodij lastnosti spanja, ki bodo omogočile oblikovanje priporočil glede doseganja dnevnega števila korakov za kar najboljši spalni izid.</dc:description><dc:publisher>[L. N. Marinček]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-28 07:45:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
