<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160394"><dc:title>Halliwick koncept v delovnoterapevtski obravnavi otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo</dc:title><dc:creator>Bizjak,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ocepek,	Julija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>samostojnost v vodi</dc:subject><dc:subject>plavalne veščine</dc:subject><dc:subject>terapija v vodi</dc:subject><dc:subject>poškodba možganov</dc:subject><dc:subject>delovni terapevt</dc:subject><dc:description>Uvod: Halliwick koncept je koncept poučevanja samostojnega gibanja v vodi. Primeren je za vsakogar, a se po večini uporablja pri osebah z zmanjšano zmožnostjo. Osebe s cerebralno paralizo so osebe z nenapredujočo okvaro možganov. Imajo težave s povišanim ali znižanim mišičnim tonusom, koordinacijo, vzdrževanjem ravnotežja, z zmanjšano mišično močjo in s selektivno motorično kontrolo. Delovni terapevt pri otrocih in mladostnikih s cerebralno paralizo uporablja različne delovnoterapevtske modele, pristope in tehnike za uspešno izpeljavo obravnave. Z različnimi intervencijami poskuša spodbuditi motorične, procesne in socialno-interakcijske spretnosti ter tako spodbuja samostojnost pri izvedbi aktivnosti. Voda je dober terapevtski medij, ki posamezniku lahko pomaga ali omogoči doseči zastavljene cilje obravnave s področja gibanja. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati vključevanje Halliwick koncepta v delovnoterapevtsko obravnavo otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo. Zanimale so nas predvsem izkušnje in vloga delovnih terapevtov pri uporabi Halliwick koncepta v delovnoterapevtski obravnavi otrok in mladostnikov s cerebralno paralizo. Metode dela: Izvedli smo kvalitativno raziskavo z namenskim vzorčenjem. S petimi delovnimi terapevtkami smo izvedli polstrukturiran intervju. Sledila je izvedba kvalitativne vsebinske analize, ki nam je bila v pomoč pri tvorbi teoretične razlage proučevane teme. Rezultati: Z izvedbo kvalitativne vsebinske analize smo oblikovali tri teme: izkušnje delovnega terapevta s Halliwick konceptom, vloga delovnega terapevta pri izvedbi Halliwick koncepta in obravnava otrok s cerebralno paralizo po Halliwick konceptu. Iz rezultatov je bilo mogoče razbrati, da imajo delovni terapevti pozitivne izkušnje z uporabo koncepta. V obravnavo po Halliwick konceptu vključujejo širša znanja in elemente delovne terapije, hkrati pa morajo biti pozorni na več specifik otrok s cerebralno paralizo. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da so izkušnje delovnih terapevtov z uporabo Halliwick koncepta pozitivne, saj koncept predstavijo kot dobro organiziran, vodljiv ter takšen, ki spodbudi otrokovo samozavest. Njegova sestava in potek otroku zagotavljata postopno osvajanje motoričnih spretnosti in plavalnih veščin. Prav tako pa hkrati spodbuja otroka k vključevanju in sodelovanju v skupini.</dc:description><dc:publisher>[J. Bizjak]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-28 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160394</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>