<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160393"><dc:title>Vpliv zeolita dodanega v tla na pridelek zrnja in morfološke lastnosti koruze (Zea mays)</dc:title><dc:creator>Kumin,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Flajšman,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Koruza</dc:subject><dc:subject>Zea mays</dc:subject><dc:subject>zeolit</dc:subject><dc:subject>pridelek zrnja</dc:subject><dc:subject>morfološke lastnosti</dc:subject><dc:description>Koruza (Zea mays) je poljščina, ki spada v družino trav (Poaceae). Je gospodarsko pomembna rastlina v prehrani ljudi in krmi živali. Zeolit je skupina mineralov, ki jih najdemo v sedimentnih kamninah vulkanskega izvora. V poljedelstvu se ga uporablja v namene povečanja pridelka poljščin in izboljševanja strukture tal. V rastni dobi 2023 je potekal poskus s koruzo na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete, kjer smo ugotavljali vpliv uporabe različnih količin zeolita (0 t/ha, 5 t/ha in 10 t/ha) dodanega pred setvijo prejšnje glavne kulture, ki je bila ozimna pšenica, in mineralnega dušika: 0 % odmerek dušika – kontrola, 100 % odmerek dušika (polni odmerek dodanega dušika, ki je bil 181 kg čistega dušika na ha) in 70 % odmerek dušika (70 % dodanega dušika glede na predviden polni odmerek in je znašal 127 kg čistega dušika na ha). Za setev je bil uporabljen hibrid P9610, FAO 350 (Pioneer, Corteva). Zeolit je imel vpliv samo na določene merjene spremenljivke. Na pridelek zrnja je imel vpliv, saj je bil pridelek pri uporabi 10 t/ha zeolita (8,2 t/ha) večji za 11 % od obravnavanja, kjer smo uporabili 5 t/ha zeolita (7,4 t/ha) ter za 3 % večji (8 t/ha) od obravnavanja, kjer nismo dodali zeolita v tla. Na določene morfološke lastnosti koruze, kot so masa celega storža, dolžina storža, število zrn na storžu, masa klasinca in masa zrnja enega storža, ima zeolit vpliv, saj so se tu dosegli najboljši rezultati, npr. pri obravnavanju 5 t/ha zeolita je bila največja masa klasinca (116 g), najmanjša masa pa pri obravnavanju brez zeolita (107 g). Mineralni dušik je pozitivno vplival na vse merjene spremenljivke. Pri obravnavanju, kjer smo dali poln odmerek dušika, je bil dosežen največji pridelek zrnja (10,4 t/ha), medtem ko pri kontroli (brez dodanega dušika) 3,1 t/ha. Pri višini rastlin je kontrola dosegla najnižjo rast (201 cm) in je bila za 28 % nižja od polnega odmerka dušika (279 cm).</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-28 07:15:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160393</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
