Spremljanje onesnaženja slovenskih rek z emergentnimi onesnaževali – primer reke VipaveRupnik, Teja (Avtor) Prosen, Helena (Mentor) reka Vipavaonesnaževanjeemergentna onesnaževalaekstrakcija na trdno fazo (SPE).Onesnaževanje vode je svetovni problem, ki zahteva spremljanje stanja ekosistemov. V vodnem okolju je prisotno veliko število emergentnih onesnaževal. To so kemikalije, ki so potencialno nevarne okolju in ekosistemu. V okolju jih običajno ne spremljamo, ker niso vključena v zakonodajo. Z diplomsko nalogo sem želela ugotoviti, kakšno je onesnaženje reke Vipave z emergentnimi onesnaževali. Do onesnaževanja reke Vipave pride predvsem zaradi kmetijstva, industrije, prometa, neurejenosti kanalizacijskega omrežja in zaradi rek in pritokov, ki se izlivajo v reko. Vzorce rečne vode sem ekstrahirala z ekstrakcijo na trdno fazo. Mehanizem SPE temelji na fizikalno-kemijskih odvisnostih med sorbenti, analiti in topili. Pri SPE sem izvedla vse korake: kondicioniranje, nanos vzorca, sušenje sorbenta, elucija, sušenje ekstrakta z dušikom, rekonstitucija. Analizirala sem 23 vzorcev. Analiti, ki sem jih določala, spadajo v 5 kategorij in sicer med industrijske kemikalije, prehranske aditive, UV filtre, zdravilne učinkovine in pesticide. Določala sem naslednja onesnaževala: ramipril, telmisartan, simvastatin, rosuvastatin, moksifloksacin, cikloksidim, diflufenikan, pirimikarb, acetamiprid, oktokrilen, neotam, ciklamat, avobenzon, acesulfam, kofein, 2-merkaptobenzotiazol, tris(2-butoksietil)fosfat, tris(2-etilheksil)fosfat, 2-akrilamido-2-metilpropan sulfonska kislina. Pred ekstrakcijo vzorca sem določila prebojni volumen vzorca pri SPE. Želela sem doseči čim večji možni prebojni volumen, da bi dosegla čim boljšo predkoncentracijo. Preizkusila sem 250, 350 in 500 mL vzorca. Za 250 mL so najvišji izkoristki, manjši izkoristki so za 350 mL in najmanjši izkoristki pri 500 mL. Izbrala sem 350 mL, ker je ta volumen najbolj optimalen za vse analite. Določila sem ponovljivost izkoristkov pri volumnu 350 mL. Najboljši izkoristki so bili pri kofeinu, ramiprilu in neotamu. Najslabši izkoristki pa pri 2-akrilamido-2-metilpropan sulfonski kislini, cikloksidimu in oktokrilenu, kjer so bili izkoristki 0 %. Analiza realnih vzorcev je pokazala, da je predvsem koncentracija kofeina glavni pokazatelj antropogenega vpliva na reko. Največjo koncentracijo onesnaževal je imel vzorec, ki je bil odvzet, preden pritok Hubelj priteče v Vipavo, med bolj onesnaženimi vzorci je bil tudi vzorec, ki je bil odvzet na mestu, kjer se Hubelj že izlije v reko ter vzorec, ki je bil odvzet v bližini čistilne naprave.20242024-08-27 10:15:00Diplomsko delo/naloga160377sl