Učinek prestajanja zaporne kazni na družinske člane obsojencaKržišnik, Nika (Avtor) Kejžar, Anamarija (Mentor) družinski članipomočzavod za prestajanje zaporne kazniobsojeneczaporPrestajanje zaporne kazni je razlog za številne spremembe v življenju obsojenca. Posledice zaporne kazni pa niso omejene zgolj na osebo, ki zaporno kazen prestaja, temveč vplivajo tudi na obsojenčeve bližnje. Oseba je fizično izvzeta iz družinskega življenja, kar ima posledice tudi za vse ostale vidike družinske dinamike. Nenazadnje se močno spremenijo medsebojni družinski odnosi, kar v številnih primerih privede tudi do številčnejših ali potenciranih prepirov, ločitev ali celotnih razpadov družine. Pogosto se posledice izražajo tudi v slabšem fizičnem in duševnem zdravju vseh vpletenih in/ali ekonomskem statusu družine. Storilci kaznivih dejanj so v splošni družbi močno stigmatizirana skupina. Malo je služb, ki bi jim bile na razpolago za pomoč in podporo ter bi bile usposobljene za delo z njihovo specifično problematiko. Do določene mere pomoči lahko dostopajo znotraj zavoda, kjer prestajajo zaporno kazen, vendar je ta precej omejena in del zaporskega sistema, kar pa ni idealno. Tako obsojenci pogosto ostanejo sami in spregledani, odrinjeni na rob družbe. Njihovi družinski člani pa še pogosteje ostanejo neopaženi v svojih stiskah in postanejo tako imenovane nevidne žrtve zločina (Breen, 2008, str. 19). Tudi oni so ožigosani, spremlja jih stigma, pogosto so aktivno vključeni v proces prestajanja kazni zapora, vse od aretacije, obtožbe, pa do vlaganja pritožb, samega bivanja znotraj zapora in eventualno do odpusta ter vrnitve na svobodo. Iz napisanega lahko razberemo, da se tudi njihovo življenje močno spremeni in lahko se pojavi občutek, da so kaznovani za zločin, ki ga niso storili (Breen, 2008, str. 19). Ob tem pa ostajajo sami in se pogosto s pomanjkljivo količino informacij soočajo s popolnoma neznano situacijo, pri tem pa v Sloveniji trenutno ni specifičnih organizacij, programov ali strokovnjakov, na katere bi se lahko obrnili po pomoč. Diplomska naloga skuša odgovoriti na vprašanje, kdo in kako je v Sloveniji na voljo za pomoč družinskim članom obsojencev v času pred/med/po njihovem prestajanju zaporne kazni. V sklopu iskanja odgovora na to vprašanje sem izvedla raziskavo, katere cilj je bil raziskati, če bi zgoraj omenjeni potrebovali oziroma bi si želeli dodatno pomoč in podporo ter na katerih področjih in v kakšni obliki bi bila ta pomoč zanje optimalna. Namen diplomske naloge je izpostaviti problematiko neraziskanosti področja in zanemarjanja tematike vpliva prestajanja kazni obsojenca na njegove družinske člane ter opozoriti na potrebo po dodatnem raziskovanju in razvijanju pomoči v Sloveniji. Vse to povezujem v diplomskem delu v želji oblikovanja in razvijanja potrebnih oblik pomoči v prihodnosti. Za raziskovanje sem uporabila kvalitativno metodo raziskovanja in v ta namen izvedla tri delno strukturirane intervjuje s sogovorniki, ki sem jih dosegla prek letakov, razdeljenih v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob in Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor v letu 2023. Rezultati so podprli preučeno, predvsem tujo, literaturo in tako ponudili razumevanje področja, ki je bilo predstavljeno v teoretičnem delu. Pridobljeni rezultati nakazujejo na potrebo in željo po organizacijah oziroma programih specializiranih za pomoč in podporo osebam, ki so izpostavljene posledicam prestajanja kazni zapora bližnjega. V zaključku naloge podajam tudi predloge za dodatno raziskovanje področja družinskih članov oseb na prestajanju zaporne kazni in za razvoj specializiranih oblik pomoči za omenjeno ciljno skupino na njim prilagojen način pomoči.[N. Kržišnik]20242024-08-27 09:00:03Diplomsko delo/naloga160362sl