<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=16036"><dc:title>Evidentiranje dreves na javnih površinah na Viču v Ljubljani</dc:title><dc:creator>Tičar,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hladnik,	David	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mestni gozdovi</dc:subject><dc:subject>Ljubljana</dc:subject><dc:subject>Vič</dc:subject><dc:subject>popis dreves</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V diplomskem delu je predstavljen popis dreves na javnih površinah na Viču v Ljubljani, ocenjeno je stanje dreves ter zasnova registra in katastra dreves. Popisanih je bilo 3452 dreves, razvrščenih v 47 rodov in 72 različnih vrst. Največji delež predstavljajo ostrolistni javor (Acer platanoides L.) z 21,7 % in vrba (Salix sp.) z 12,3 %, sledijo pa srebrni javor (Acer saccharinum L.) z8,5 %, navadna smreka (Picaea abies L. Karst.) s 6,1 % in navadna breza (Betula pendula Roth) s 5 %. Ostale vrste so zastopane z manj kot petimi odstotki. Poškodovanost dreves je največja v krošnjah in sicer kar pri 61,6 % dreves. Koreničnik ima poškodovanih 20,1 % dreves, korenine pa 7,4 % dreves. Iz popisa smo ugotovili, da je nepoškodovanih skoraj 22 % vseh dreves. Obglavljenih je 1409 dreves, kar predstavlja 40,8 % vseh dreves. Najmanj so poškodovani iglavci. Na podlagi primerjave s podobnim popisom iz leta 1996 smo ugotovili, da je prišlo do sprememb v številu dreves, vrstni sestavi in poškodovanosti dreves, kar je tudi posledica samoniklo zraslih dreves na neurejenem območju popisovane površine.</dc:description><dc:publisher>[A. Tičar]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:44:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16036</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
