<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160332"><dc:title>Travma in individuacija v romanu Florjana Lipuša Boštjanov let</dc:title><dc:creator>Matajc,	Vanesa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>literatura in psihoanaliza</dc:subject><dc:subject>kognitivna literarna veda</dc:subject><dc:subject>jungovska psihoanaliza</dc:subject><dc:subject>slovenska književnost</dc:subject><dc:subject>mitologija</dc:subject><dc:subject>arhetipi</dc:subject><dc:subject>travma</dc:subject><dc:description>Leta 2003 je pisatelj Florjan Lipuš objavil roman Boštjanov let. Zgodba romana nastaja okrog protagonistovega razlamljajočega dogodka v njegovem otroštvu v času II. svetovne vojne v slovensko-manjšinski skupnosti na avstrijskem Koroškem: žandarmerija v službi nacističnega režima iz otrokovega doma odpelje mater, ki se ne vrne. Dogodek je prikazan kot travmatično izkustvo, ki ga otrokovo doživljanje ne more celovito vgraditi v zavest. Zgolj groza in nemožnost otroka, da bi razumel pomen zanj razlamljajočega dogodka, deluje kot potlačitev v »mehanizmu« travme. V Lipuševem romanu se otroško doživljanje groze in stiske ob izgubi in postopno prebolevanje travme predstavlja, poimenuje in strukturira na izviren in hkrati tematsko posebej sugestiven način: skozi variabilne ponovitve predvsem enega simbolnega motiva, ki se nanaša na bitje, ki je v slovenskem izročilu slovanske mitologije poimenovano »škopnik«. Članek si prizadeva prepoznavati kognitivno moč književnosti v literarno-pripovednih strukturacijah skupnih človeških temeljnih izkustev bivanja. Branje romana Boštjanov let jih poveže z Jungovo psihoanalizo in njenim konceptom arhetipov.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-26 10:51:00</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>160332</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
