<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160324"><dc:title>Proces tranzicije spola in socialno delo</dc:title><dc:creator>Dobnik,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskošek,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>transspolnost</dc:subject><dc:subject>tranzicija spola</dc:subject><dc:subject>razkritje</dc:subject><dc:subject>spolna identiteta</dc:subject><dc:subject>izzivi tranzicije</dc:subject><dc:subject>izzivi razkritja</dc:subject><dc:description>Transspolni ljudje so skriti del naše družbe. O njih se redko govori, ko pa so del družbenega
diskurza, so pogosto podvrženi stereotipom in predsodkom. Naša družba je prežeta s spolnim
binarizmom, ki določa obstoj le dveh spolov, moškega in ženskega, ki sta določena ob rojstvu.
Transspolne osebe občutijo neskladje med biološkim in družbenim spolom, kar povzroča notranje
konflikte in psihološko stisko. Proces razkritja transspolne identitete je kompleksen in poln izzivov,
saj je povezan s strahom pred diskriminacijo, zavrnitvijo s strani bližnjih in izgubo podpore.
Transspolne osebe se pri razkritju svoje spolne identitete soočajo z različnimi izzivi in ovirami, ki
izhajajo iz osebnih, socialnih, institucionalnih in kulturnih virov. Tranzicija spola je dolgotrajen
proces, ki vključuje socialno in medicinsko tranzicijo. Socialna tranzicija je pogosto prvi korak, ki
vključuje spremembo zaimkov, spremembo imena in spolnega izraza. Medicinska tranzicija, ki
vključuje hormonsko terapijo in kirurške posege, je v Sloveniji dolgotrajna. Zaradi dolgotrajnega
procesa medicinske tranzicije se podaljša vmesno obdobje, v katerem oseba prehaja med spoloma.
V tem obdobju se oseba identificira v skladu s spolno identiteto, vendar telesne značilnosti še vedno
bolj spominjajo na biološki spol, kar lahko povzroči neprijetnosti. V empiričnem delu sem izvedla
kvalitativno študijo primera s transspolno žensko, ki je pred kratkim začela tranzicijo spola. Izvedla
sem pet intervjujev, ki sem jih oblikovala tako, da se vsak sklop osredotoča na določen življenjski
potek, saj me je zanimalo, kako transspolnost vpliva na življenjske poteke. Odgovorila sem na šest
raziskovalnih vprašanj, ki sem si jih zastavila. Ugotovila sem, da se želja po spremembi spola
lahko pojavi že v otroštvu skozi igro in domišljijo. Zaviralni dejavniki, kot so konservativna
družina, finančna odvisnost od staršev, psihično nasilje v šoli in strah pred negativnimi odzivi,
otežujejo razkritje spolne identitete. Transspolne osebe se pogosto soočajo z diskriminacijo in
predsodki. Podporno okolje, prijatelji brez predsodkov, selitev v bolj sprejemajoče urbano okolje
in podpora nevladnih organizacij pozitivno vplivajo na razkritje spolne identitete. Pomembno je,
da imajo transspolne osebe varno in zaupno okolje za odkrit pogovor o svojih občutkih. Tako
razkrita kot nerazkrita transspolnost vplivata na življenjske poteke.</dc:description><dc:publisher>[T. Dobnik]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-25 08:00:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160324</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
