Identifikacija in ločba nezaželenih izooblik pri proizvodnji monoklonskih protitelesPetrič, Arne (Avtor) Podgornik, Aleš (Mentor) monoklonska protitelesaglikozilacijavisoko zmogljiva tekočinska kromatografijamasna spektrometrijaBiološka zdravila, kot so monoklonska protitelesa (mAb), so postala zelo pomembna zaradi svoje zmožnosti naslavljanja kompleksnih bolezni, vključno z različnimi oblikami raka in avtoimunskimi motnjami. Po translaciji so podvržena mnogim post translacijskim modifikacijam (PTM), ki lahko vplivajo na varnost in učinkovitost zdravila vključno s hitrostjo izločanja, efektorskimi funkcijami, zvijanjem, imunogenostjo, topnostjo in biološko aktivnostjo. Analitične metode za PTM so ključne za razvoj zdravil, zagotavljanje doslednosti proizvodnje ter primerjavo z biološko podobnimi in izboljšanimi zdravili. Glikozilacija, najpogostejša PTM, vključuje zaporedno dodajanje monosaharidnih ostankov, kar vodi v izjemno heterogenost in pojava izooblik mAb. Za analizo glikozilacij se uporabljajo različne analitične tehnike. Najbolj pogoste so hidrofilna tekočinska interakcijska kromatografija (HILIC), visoko zmogljiva anionska-izmenjevalna kromatografija s pulzno amperometrično detekcijo (HPAEC-PAD), kapilarna elektroforeza (CE) in masna spektrometrija (MS). Te omogočajo določitev strukture, sestave in lokacije glikanov na proteinih ter vsebnosti sialične kisline. Za pripravo vzorca za analizo obstaja veliko možnosti, vsaka s svojimi prednostmi in slabostmi. Kompleksnost glikozilacije povzroča izzive pri ločbi in karakterizaciji, zato je pogosto potrebna kombinacija več tehnik za celovito profiliranje glikanov. Poleg tega so analize drage in kompleksne, kar povečuje stroške pri proizvodnji mAb. Pričakuje se, da bosta prihodnji razvoj analitičnih metod in povečanje avtomatizacije v biofarmacevtski industriji izboljšala doslednost, zanesljivost in stroškovno učinkovitost proizvodnje mAb.20242024-08-25 07:16:02Diplomsko delo/naloga160298sl