<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160259"><dc:title>Sinteza tiazolnih zaviralcev monoamin oksidaze B za zdravljenje Parkinsonove bolezni</dc:title><dc:creator>Seliškar,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Frlan,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tiazolni derivati</dc:subject><dc:subject>monoamin oksidaza B</dc:subject><dc:subject>Parkinsonova bolezen</dc:subject><dc:subject>zaviralci encimov</dc:subject><dc:subject>Suzuki- Miyaura reakcija</dc:subject><dc:description>Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna motnja, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu. Ključno vlogo pri razvoju te bolezni ima pomanjkanje dopamina v možganih, kar povzroča simptome, kot so tresenje, togost in težave z gibanjem. Pri razgradnji dopamina sodeluje encim monoamin oksidaza B (MAO-B), zato je zaviranje njegove aktivnosti učinkovit način za povečanje razpoložljivosti dopamina in lajšanje simptomov PB. Čeprav trenutno obstajajo zdravila, ki lahko znatno lajšajo simptome, pogosto povzročajo stranske učinke in ne upočasnjujejo napredovanja bolezni, kar ustvarja potrebo po novih in izboljšanih terapijah.
Cilj te magistrske naloge je sinteza in vrednotenje novih tiazolnih derivatov kot potencialnih zaviralcev MAO-B. Raziskava vključuje dvostopenjsko sintezo tiazolnih derivatov z namenom izboljšanja izkoristka in čistosti produktov s prilagajanjem reakcijskih pogojev. Naše delo je temeljilo na dvostopenjski sintezi iz 2,5-dibromotiazola ali 2,4-dibromotiazola, kjer smo preučevali različne reakcijske pogoje za optimizacijo izkoristkov in čistosti produktov. Sintezo smo izvajali z različnimi katalizatorji, bazami, topili in ligandi, ki smo jih preizkusili v različnih kombinacijah, da bi natančno analizirali vpliv posameznih komponent na potek reakcije. 
Pri tem smo uporabili različne tehnike, med katerimi se je kot posebej učinkovita izkazala sinteza z uporabo mikrovalov. Mikrovalovno segrevanje je omogočilo hitre, energetsko učinkovite in visoko selektivne reakcije, kar je bistveno pripomoglo k povečanju izkoristkov in čistosti končnih produktov. Ta tehnika je omogočila tudi boljše obvladovanje reakcijskih pogojev. Poleg mikrovalovnega segrevanja smo preučevali tudi druge reakcijske pogoje, kot so različne temperature, reakcijski časi in koncentracije reagentov, da bi pridobili celovit vpogled v optimalne pogoje za sintezo tiazolnih derivatov.
V okviru magistrske naloge smo uspešno sintetizirali štiri derivate tiazola z različnimi substituenti. Najboljše rezultate smo dosegli z uporabo 2,4-dibromotiazola kot izhodne spojine. Nekatere sintetizirane spojine so pokazale zaviralno aktivnost za MAO-B z nizkimi vrednostmi IC50, kar kaže na njihov potencial kot terapevtske učinkovine za zdravljenje Parkinsonove bolezni.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-24 07:45:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160259</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
