Primerjava bolnikov v redni klinični praksi in tistih, vključenih v randomizirana klinična preskušanja tarčnih zdravil za Crohnovo bolezen: pomen vključitvenih in izključitvenih kriterijevKodrič, Tina (Avtor) Vovk, Tomaž (Mentor) Hanžel, Jurij (Komentor) Crohnova bolezenbiološka zdravilamajhne molekulekronična vnetna črevesna bolezenretrospektivna raziskavaCrohnova bolezen (CB) je ena od kroničnih vnetnih črevesnih bolezni (KVČB). Gre za progresivno bolezen, ki povzroča poškodbe črevesja in lahko prizadane vse segmente prebavil, pri čemer sta najpogosteje prizadeta terminalni ileum in debelo črevo. V zadnjih letih se je na področju raziskav KVČB pojavil izrazit napredek, ki je povzročil vse večje težave pri vključevanju bolnikov v klinična preskušanja. Izvedli smo neintervencijsko, retrospektivno raziskavo, v katero smo vključili 155 bolnikov, ki so bili v letu 2022 zdravljeni za CB z zdravili ali kirurškimi posegi na kliničnem oddelku za gastroenterologijo, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Namen raziskave je bil raziskati delež bolnikov z zmerno do hudo CB, ki bi izpolnjevali pogoje za vključitev v klinične študije novih tarčnih zdravil za CB in ugotoviti najpogostejše razloge in omejitve, zaradi katerih bolniki s CB v klinični praksi ne ustrezajo kriterijem za sodelovanje v kliničnih preskušanjih. Vključitvene in izključitvene kriterije smo pridobili iz petih protokolov tretje faze kliničnih preskušanj za tarčna zdravila za CB: risankizumab, upadacitinib, ozanimod, guselkumab in guselkumab/golimumab soformulacijo. Ob predpostavki, da so ocene točkovnika SES-CD (enostavni endoskopski točkovnik za Crohnovo bolezen) pri bolnikih z manjkajočimi podatki neustrezne, bi se v vsaj eno od petih študij uvrstilo 34,2 % bolnikov, medtem ko bi se v primeru ustreznih ocen SES-CD vključilo 36,1 % bolnikov. Večina pacientov se je uspešno vključila v študijo za ozanimod, ki je imela najmanj stroge vključitvene in izključitvene kriterije, medtem ko je bil odstotek vključitve v preostalih študijah, ki so imele strožja merila za vključitev, precej nižji. Za potrebe magistrske naloge smo predpostavili, da bi lahko bolniki, ki so pred konzilijem (posvetovanjem strokovnjakov) prejemali biološko terapijo in niso bili hospitalizirani, med študijo namesto bioloških zdravil prejemali kortikosteroide. Ta predpostavka izhaja iz dejstva, da bi sicer 51,6 % bolnikov bilo izključenih zaradi zahtevanega dolgega obdobja izpiranja med zadnjim prejemom predhodnega biološkega zdravila in preskušanim zdravilom. Med raziskavo smo identificirali glavne vzroke za izključitev bolnikov, med katerimi so bila neskladja med endoskopsko in klinično oceno (51,0 %), bolniki, ki še niso prejemali bioloških zdravil (biološko naivni bolniki) (46,5 %), posamezniki z zapleti CB (30,3 %), sočasna uporaba aminosalicilatov, kortikosteroidov ali imunomodulatorjev (20,0 %), bolniki, ki so že prejeli učinkovine, ki ciljajo na IL-12/23 ali IL-23 (21,9 %) in tisti z zgodovino pomembnih zdravstvenih težav (20,6 %) ali s prisotnostjo neustreznih laboratorijskih vrednosti (16,8 %). Skrb za varnost pacientov se je odražala v izključitvenih kriterijih, ki so zajemali prisotnost okužb, omejitve glede starosti, prisotnost komorbiditet, zgodovino kirurških posegov ter zgodovino ali prisotnost malignih obolenj.20242024-08-24 07:45:05Magistrsko delo/naloga160258sl