<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160257"><dc:title>Modeliranje kakovosti voda v porečju Save Bohinjke</dc:title><dc:creator>Ogunfolaji,	Yusuf Oluwasegun	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škerjanec,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pacini,	Nic	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrsko delo</dc:subject><dc:subject>VOI</dc:subject><dc:subject>evtrofikacija</dc:subject><dc:subject>porečje Save Bohinjke</dc:subject><dc:subject>GWLF</dc:subject><dc:subject>modeli kakovosti</dc:subject><dc:subject>hranila</dc:subject><dc:subject>ocena kakovosti vode</dc:subject><dc:subject>modeliranje porečij</dc:subject><dc:subject>onesnaženje iz razpršenih virov</dc:subject><dc:subject>GIS</dc:subject><dc:subject>Blejsko jezero</dc:subject><dc:description>Sava Bohinjka, pomemben pritok reke Save, se zaradi visokih obremenitev s hranili sooča z
evtrofikacijo, kar vodi v pomanjkanje kisika. Za boljše razumevanje dinamike kroženja hranil in
oblikovanje strategij upravljanja s kakovostjo vode v porečju Save Bohinjke je priporočljivo določiti
intenzivnost onesnaženja in pomembne vire hranil. V tej nalogi smo za analizo porečja uporabili model
Generalized Watershed Loading Functions (GWLF). Model je bil umerjen in validiran na hidrološke
podatke in podatke o kakovosti vode, izmerjene na iztoku iz porečja. Umerjeni model GWLF je bil
uporabljen za simulacijo pretoka, skupnega dušika (TN) in skupnega fosforja (TP) na iztoku iz porečja
Save Bohinjke do izliva Jezernice (tj. podporečja 1), za obdobje 2007-2021. Uspešnost modela je bila
ocenjena z uporabo statističnih kriterijev, kot so koeficient determinacije (R2), Nash Sutcliffe
učinkovitost (NSE), odstotek pristranskosti (PBIAS) in razmerje korena povprečnega standardnega
odklona (RSR). Porazdelitev odstopanj med opazovanimi in simuliranimi vrednostmi je bila preverjena
z uporabo Jarque-Bera (JB) testa in Q-Q diagrama. Vse ocene uspešnosti so se nahajale v sprejemljivem
območju. Rezultati so pokazali, da sta povprečni letni obremenitvi podporečja 1 s TN in TP znašali 21,7
oz. 0,38 kg/ha. Podzemna voda je bila identificirana kot glavni vir celotne obremenitve s TN, medtem
ko pašniki predstavljajo glavni vir obremenitve s TP. Na enoto površine so k skupni obremenitvi s hranili
največ prispevala kmetijska zemljišča, najmanj pa gozdovi. Primerjava obremenitev je pokazala, da k
skupni obremenitvi porečja s TN več prispeva podporečje 1, medtem ko več TP prispeva Blejsko jezero.</dc:description><dc:publisher>[Y. O. Ogunfolaji]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-24 07:45:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160257</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
