<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160223"><dc:title>Primerjava učinkovitosti kemijske in metalurške metode za izločanje plemenitih kovin iz elektronskih odpadkov</dc:title><dc:creator>Špec,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pevec,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektronski odpadki</dc:subject><dc:subject>reciklaža</dc:subject><dc:subject>kemijska metoda</dc:subject><dc:subject>metalurška metoda</dc:subject><dc:description>V svoji diplomski nalogi sem primerjal dve metodi izločanja plemenitih kovin iz elektronskih odpadkov z namenom ugotovitve, katera je bolj primerna za urbano rudarjenje, v kontekstu majhne predelovalne operacije. Prva metoda je kemijska metoda, pri kateri vzorec tretiramo s klorovodikovo kislino, dušikovo kislino in zlatotopko in iz pridobljenih raztopin izločimo željene produkte. Druga metoda je metalurška metoda, pri kateri vzorec zmešamo z boraksom, natrijevim karbonatom in bizmutovim prahom ter ga stalimo v električni peči, pri čemer dobimo sistem kovina- steklo, ki povzroči, da plemenite kovine v vzorcu preidejo v kovinsko fazo. Talino se nato prelije v kalup, loči kovino od žlindre in iz kovine izloči plemenite kovine s kupelacijo. Pridobljene produkte sem analiziral z metodo SEM/EDS. 

Želel sem pridobiti mase in sestave produktov, na podlagi katerih bi nato primerjal učinkovitost kemijske in metalurške metode. Poleg tega sem želel pridobiti odgovore na vprašanji, kako učinkovito je obarjanje kationov s specifičnimi reagenti in kako se porazdelijo elementi v sistemu kovina-steklo, ki nastane med taljenjem vzorca. 

Ugotovil sem, da obe metodi potrebujeta nadaljnje optimiziranje, da jih bo mogoče uporabiti, kot sem prvotno načrtoval. Pri kemijski metodi pridobljeni produkti niso dosegali zadovoljive čistoče, da bi lahko uporabil njihove mase za izračun izkoristkov, pri metalurški metodi pa mi ni uspelo uspešno izpeljati kupelacije, ki je ključen del te metode. Kljub tem neuspehom, sem prišel do številnih uporabnih ugotovitev, s pomočjo katerih menim, da bi bilo mogoče optimizirati oba postopka. 

Obarjanje kationov plemenitih kovin s specifičnimi reagenti obori veliko večino ciljnih ionov. S cementacijo lahko v ugodnih pogojih pridobimo produkt visoke čistoče. Talilo, sestavljeno iz boraksa in natrijevega karbonata in bizmut, kot zbiralna kovina, so primerni za moj tip vzorca.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-23 11:00:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160223</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
