Uporaba spletnih družbenih omrežij in oblikovanje ženskih vlogSejarić, Hana (Avtor) Leskošek, Vesna (Mentor) družbena omrežjaženskezasebne vlogejavne vlogespletne vplivniceprimerjava z drugimipritiskiV diplomskem delu sem raziskovala povezavo med uporabo spletnih družbenih omrežij in oblikovanjem ženskih zasebnih ter javnih vlog. V teoretičnem pregledu sem se najprej usmerila v opredelitev spletnih družbenih omrežij in vloge, ki jih le-ta predstavljajo v vsakdanjih življenjih svojih uporabnikov. V zapis sem vključila nekaj statističnih podatkov glede uporabe posameznih spletnih platform. Nato sem nadaljevala z opisi in pomeni pritiskov, ki se pojavljajo zaradi uporabe spletnih omrežij. Opisala sem vrste pritiskov, ki so značilni za ženske uporabnice. Pisanje sem nadaljevala z opredelitvijo spletnih vplivnežev in vplivnic ter vsebin, ki jih delijo na svojih profilih. V drugem delu teorije sem se osredotočila na spolne vloge žensk. Najprej sem na kratko opisala, kaj so spolne vloge in kako so predstavljene v naši družbi, nakar sem se usmerila na zasebne in javne vloge, ki jih v družbi zavzemajo ženske. V sklopu zasebnih vlog sem opisala vlogo matere, gospodinje in žene oziroma partnerke. V naslednjem poglavju sem opisala razvoj javnih vlog, ki za ženske predstavljajo različne karierne in poklicne poti. Teoretični uvod sem zaključila s povezavo med uporabo spletnih družbenih omrežij, ženskimi vlogami in socialnim delom. Glavni cilj moje raziskave je bil ugotoviti, kako družbena omrežja oblikujejo zasebne ali javne vloge žensk oziroma kakšno vlogo imajo pri tem. Uporabila sem kvantitativno metodologijo. Raziskavo v sklopu diplomskega dela sem izvedla na vzorcu žensk, starih med 19 in 42 let, ki uporabljajo družbena omrežja. Odločila sem se za uporabo neslučajnostnega in priročnega vzorca. Udeleženkam sem povezavo za spletni anonimni vprašalnik poslala prek spletnih omrežij, ki jih tudi sama uporabljam. Merski instrument je bil spletni vprašalnik, ki sem ga predhodno sestavila s pomočjo spletne aplikacije 1KA. Metoda zbiranja podatkov, ki sem jo uporabila, je spletno anketiranje, saj sem nekaj časa zbirala v celoti izpolnjene spletne vprašalnike. Določene ugotovitve raziskave so bile dokaj pričakovane, saj vse anketiranke uporabljajo spletna družbena omrežja in tam preživijo kar nekaj ur dnevno. Najpogosteje uporabljeno družbeno omrežje je Instagram, kot namen pa je večina označila ohranjanje stikov s prijatelji. Večina anketirank sledi spletnim vplivnicam in dobra četrtina si jih želi enake poklicne poti. Ugotovila sem, da obstaja povezava med starostjo anketirank in pogostostjo objavljanja javnih ter zasebnih vsebin na spletnih družbenih omrežjih. Pogostost primerjanja z drugimi ljudmi na spletnih platformah je povezana s količino časa, ki ga anketiranke namenijo uporabi družbenih omrežij. Po analizi sem ugotovila, da več kot polovica žensk meni, da družbena omrežja negativno vplivajo na oblikovanje zasebnih vlog. Glede javnih vlog menijo, da družbena omrežja pospešujejo pomen ženskih vlog v javnem svetu in pri poklicni rasti. Raziskava mi je omogočila vpogled v moč pritiskov, ki jih ženske začutijo zaradi uporabe družbenih omrežij, med katerimi je najmočnejši pritisk lepotnih idealov. Ugotovila sem tudi, da obstaja povezava med starostjo anketirank in močjo pritiska na nekaterih področjih življenja. Eden izmed predlogov za nadaljnje delo je širitev raziskave na druge spolne in starostne skupine, ki bi omogočila zanimivo primerjavo med rezultati. Hkrati je za stroko socialnega dela pomembno spregovoriti o pasteh družbenih omrežij, ki oblikujejo ženske vloge v sodobni družbi.[H. Sejarić]20242024-08-22 09:00:36Diplomsko delo/naloga160157sl