Razumevanje vrstniškega nasilja med učenci zadnje triade osnovne šoleStrah, Urška (Avtor) Leskošek, Vesna (Mentor) vrstniško nasiljeosnovna šolašolska svetovalna službaučenciizkušnjeV svojem diplomskem delu sem se osredotočila na razumevanje vrstniškega nasilja med učenci v zadnji triadi osnovne šole. V pregledu problematike sem pojasnila pojem vrstniškega nasilja ter opredelila oblike in vloge vrstniškega nasilja. Navedla sem dejavnike tveganja za povzročanje nasilja ter predstavila načela in področja dela šolske svetovalne službe. Pojasnila sem vlogo šolske svetovalne službe pri preprečevanju nasilja ter teoretski del zaključila s povezavo socialnega dela in šolske svetovalne službe. V formulaciji problema sem navedla namen raziskave, ki je ugotoviti, kako mladostniki v zadnji triadi osnovne šole razumejo vrstniško nasilje, kakšne izkušnje imajo z vrstniškim nasiljem na osnovni šoli, kaj po njihovem mnenju vpliva na nastanek vrstniškega nasilja, na koga se lahko obrnejo s prošnjo po pomoči ob doživljanju vrstniškega nasilja ter kakšna naj bi bila vloga šolske svetovalne službe oziroma odraslih pri vrstniškem nasilju. S tem je moj namen učencem zagotoviti glas pri raziskovani tematiki. V metodološkem delu sem opredelila vrsto raziskave kot kvalitativno ter empirično. Navedla sem teme raziskave – razumevanje vrstniškega nasilja, izkušnje z vrstniškim nasiljem na šoli, pomoč pri vrstniškem nasilju, šolska svetovalna služba in preprečevanje vrstniškega nasilja. Populacija raziskave so bili učenci tretje triade slovenskih osnovnih šol v šolskem letu 2023/2024. Vzorec, ki je zajemal 18 enot, je bil neslučajnostni, saj vse enote populacije niso imele možnosti sodelovanja, ter priročen, saj sem sodelovala s šolo, ki je bila pripravljena sodelovati z menoj, in mi je enote pomagala zbrati šolska svetovalna delavka. Metoda zbiranja podatkov je bila spraševanje, in sicer ustno ter skupinsko. Prav tako pa je bilo spraševanje delno posredno in standardizirano. Merski instrument so bile smernice za fokusno skupino. Opisala sem zbiranje podatkov, ki je potekalo v živo na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol, ter pojasnila obdelavo in analizo podatkov z opisom odprtega ter osnega kodiranja. Raziskava je pokazala, da učenci vrstniško nasilje razumejo na različne načine in ga povezujejo z različnimi dejanji ter oblikami nasilja. Vzroke za nastanek prepoznavajo tako pri žrtvi kot povzročitelju vrstniškega nasilja. Ugotovila sem, da med dejavniki tveganj za nasilje prevladujejo družina, vrstniki in mediji. Odzivanje in ukrepanje učencev je odvisno od vsakega posameznika in udeleženih učencev v nasilju. Na šoli je prisotno psihično in fizično nasilje, sledi jima spletno nasilje. Spoznala sem, da učenci največkrat probleme poskušajo rešiti sami. Zaposleni na šoli v večini primerov sledijo protokolu ravnanj ob zaznavi vrstniškega nasilja, vendar ob tem ponekod prihaja do kršitve načela obravnavanja vrstniškega nasilja s soočanjem žrtve in povzročitelja v pogovoru. Iskanje pomoči ter odhod v šolsko svetovalno službo je stigmatizirajoče za učence, saj pridobijo nalepko »tožibabe« ter s tem v razredu izgubijo status in položaj. Ugotovila sem, da se na šoli izvajajo programi preprečevanja nasilja, a so le-ti potrebni posodobitve vsebine. Učenci opažajo stereotipno obravnavo na podlagi spola in oblik nasilja ter imajo željo po večjem zaupanju učiteljem, uvedbi dežurnega učitelja, prostovoljnih letnih razgovorih v šolski svetovalni službi ter diskretnejših vabilih na pogovor v šolsko svetovalno službo.[U. Strah]20242024-08-22 09:00:32Diplomsko delo/naloga160156sl