Omejevanje dostopa do informacij na spletuRajh, Tina (Avtor) Juvan, Jelena (Mentor) avtoritarne državedemokratične državeupravljanje internetasvoboda govorapravica do zasebnostiProst pretok informacij, neodvisnost in nereguliranost so temeljne predpostavke interneta. Z razvojem in širjenjem interneta so države začele čutiti potrebo po regulaciji, kar je privedlo do različnih oblik omejevanja informacij na spletu. Avtorji izpostavljajo trend držav kot ključnih akterjev na področju upravljanja interneta. Literatura na tem področju se večinoma osredotoča na preučevanje organizacij, ki regulirajo dostop do informacij, medtem ko procesa filtriranja informacij s strani nacionalnih vlad v tem kontekstu ne naslovi. Magistrska naloga se zato osredotoča prav na vlogo državnih akterjev. Upravljanje interneta temelji na dveh narativih – internetni svobodi, ki predpostavlja, da države ne bi smele posegati v ali prekinjati informacijskih tokov, ki prehajajo preko nacionalnih meja, in internetni suverenosti, ki argumentira, da lahko države legitimno omejujejo digitalne tokove informacij z namenom zaščite nacionalne varnosti. Naloga analizira številne razloge zaradi katerih države izvajajo cenzuro nad informacijami na internetu ali celo dostop popolnoma prekinejo. Tako avtoritarne kot tudi demokratične države se poslužujejo orodij za omejevanje dostopa do informacij na spletu. Naloga išče razlike v posledicah teh omejitev. Analiza orodij omejevanja informacij v državah, ki zagovarjajo internetno svobodo, in tistih, ki se zavzemajo za internetno suverenost, prikazuje podobnosti v pristopih k omejevanju informacij. Različni razlogi omejevanja lahko vodijo do podobnih posledic, kot je nezagotavljanje človekovih pravic, prevsem svoboda govora in pravica do zasebnosti posameznika.T. Rajh20242024-08-22 08:30:16Magistrsko delo/naloga160139sl