<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160134"><dc:title>Ugotavljanje reaktivnosti 2D materialov s testiranjem inhibicije in adsorpcije izoliranega encima AChE</dc:title><dc:creator>Saje,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kononenko,	Veno	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>acetilholinesteraza</dc:subject><dc:subject>2D nanomateriali</dc:subject><dc:subject>grafenov oksid</dc:subject><dc:subject>inhibicija</dc:subject><dc:subject>adsorpcija</dc:subject><dc:subject>citotoksičnost</dc:subject><dc:description>Razvoj nanotehnologije je privedel do postopnega izboljšanja lastnosti nanomaterialov (NM), ki se že uporabljajo za številne aplikacije v elektrotehniki, medicini, gradbeništvu in kmetijstvu. Zato je pomembno, da poznamo in razumemo biološko reaktivnost in morebitno strupenost ter potencialna tveganja NM. V okviru magistrskega dela smo testirali biološko reaktivnost 12 različnih izbranih grafenovih oksidov (GO), ki jih uvrščamo med 2D nanomateriale. Biološko reaktivnost izbranih GO smo ugotavljali s testiranjem inhibicije in adsorpcije na izoliranem encimu acetilholinesterazi (AChE) po Ellmanovi metodi, prilagojenim na mikrotitrske plošče. Dva GO, ki sta se najbolj razlikovala v reaktivnosti, izmerjeni s testiranjem aktivnosti AChE, smo testirali še s testi citotoksičnosti na celičnih linijah A549 in Beas-2B, in sicer s testom privzema barvila nevtralno rdeče in testom z resazurinom. Ugotovili smo, da so GO zelo reaktivni materiali, saj dobimo visok delež inhibicije in adsorpcije že pri zelo nizkih koncentracijah materiala. Reaktivnost je bila odvisna od koncentracije GO, pri višjih koncentracijah GO smo izmerili manjšo aktivnost encima AChE. Iz podatkov lahko sklepamo, da je velik delež inhibicije encima AChE posledica adsorpcije GO na encim. Rezultati testov citotoksičnosti in testov inhibicije dveh izbranih GO so se ujemali, biološko bolj reaktiven GO je bil bolj citotoksičen.  Rezultati korelacijske analize so pokazali, da je reaktivnost GO odvisna od razmerja med kisikom in ogljikom, ki gradita GO. Naši rezultati so pokazali, da so GO biološko reaktivni materiali, stopnja njihove reaktivnosti pa je odvisna od njihovih fizikalno-kemijskih lastnosti.</dc:description><dc:publisher>[Š. Saje]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-22 07:15:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160134</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
