<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160086"><dc:title>Določanje sklopitve med skalirnim faktorjem in maso črne luknje zvezdne mase</dc:title><dc:creator>Mlinar,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zwitter,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>črne luknje</dc:subject><dc:subject>kozmologija</dc:subject><dc:subject>kozmološka sklopitev</dc:subject><dc:subject>rentgentske dvojnice</dc:subject><dc:subject>Tolman-Oppenheimer-Volkoff limita</dc:subject><dc:description>Idejo črne luknje poznamo že kar nekaj časa, vendar pa so te šele pred kratkim dosegle tudi opazovalno področje, ko so postale dosegljive številne nove metode opazovanja. Kljub temu, da je v znanosti splošno sprejet model singularne črne luknje, pa obstajajo različne alternative. Glavni problem pri razlikovanju je, da večinoma napovedujejo enake opazljivke v zunanjosti črne luknje, ki ostaja edino območje, ki ga lahko raziskujemo. Leto nazaj je skupina astronomov napovedala novo možnost za razlikovanje med temi črnimi luknjami, nesingularne naj bi rasle v masi s širjenjem vesolja. Cilj te magistrske naloge je preveriti to hipotezo s pomočjo opazovalnih podatkov. V ta namen smo uporabili rentgenske dvojnice, ki so idealni objekti za preučevanje lastnosti kot sta masa in starost črne luknje. V tem delu ključno uporabimo ti dve lastnosti za določanje sklopitve med maso in skalirnim faktorjem s pomočjo dveh različnih pristopov. V prvem pristopu preverimo, katere potence sklopitve so skladne s pogojem, da so črne luknje nastale nad Tolman-Oppenheimer-Volkoff limito. Ta meja naj bi predstavljala najmanjšo maso črne luknje, ki bi lahko nastala s kolapsom zvezde ob koncu njene življenjske dobe. V drugem pristopu to omejitev ignoriramo in raje primerjamo razporeditev mas mladih črnih lukenj, ki v svoji kratki življenjski dobi niso mogle bistveno zrasti, z razporeditvijo mas črnih lukenj ob njihovem nastanku, kar lahko določimo s pomočjo mas in starosti starih črnih lukenj ob predpostavki določene potence sklopitve. Rezultati obeh metod se ujemajo in kažejo, da najverjetneje nimamo sklopitve med maso črne luknje in širjenjem vesolja. Zaključimo torej lahko, da so naši rezultati bolj skladni s singularnimi črnimi luknjami kot z nesingularnimi.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-18 08:15:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160086</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
