<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=160062"><dc:title>Preračun zobniških gonil v kosilnem grebenu pri diskasti kosilnici</dc:title><dc:creator>Rojnik,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagode,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oman,	Simon	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diskasta kosilnica</dc:subject><dc:subject>kosilni greben</dc:subject><dc:subject>okvara</dc:subject><dc:subject>zobniki</dc:subject><dc:subject>delavniška risba</dc:subject><dc:description>Traktorska diskasta kosilnica je poglaviten stroj pri spravilu travinja. Je kmetov nepogrešljivi pripomoček, ki mora biti na razpolago od spomladi do konca poletja. Znotraj kosilnice je veliko tehnološkega in strojnega znanja. Kljub temu da so se skozi čas kosilnice tehnološko že zelo izpopolnile, pa še vedno prihaja do okvar. Zanimalo nas je, zakaj in kje najpogosteje prihaja do okvar pri diskastih kosilnicah. Preučili smo delovanje čelne diskaste kosilnice P?ttinger Novacat 266 F in ugotovili, da je največ okvar znotraj kosilnega grebena, kjer se nahaja največ ključnih komponent za pravilno delovanje kosilnice. Na primeru prve zobniške dvojice, kjer največkrat prihaja do okvare, smo preračunali sile na zobnike. Analizirali smo, zakaj prihaja do loma zob na zobniku in zakaj ta okvara verižno potuje po kosilnem grebenu. Na koncu smo narisali še delavniško risbo prve zobniške dvojice.</dc:description><dc:publisher>[M. Rojnik]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-14 08:31:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>160062</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
