<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=16001"><dc:title>Navadna ameriška duglazija (Pseudotsuga menziesii)(Mirb.) Franco) na zgornjem Gorenjskem</dc:title><dc:creator>Kodrič,	Dejan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brus,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>navadna ameriška duglazija</dc:subject><dc:subject>vitalnost</dc:subject><dc:subject>razširjenost</dc:subject><dc:subject>naravno pomlajevanje</dc:subject><dc:subject>stanje nasadov</dc:subject><dc:subject>Zgornja Gorenjska</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Ameriška duglazija je bila v preteklosti ena najpogosteje sajenih tujih drevesnih vrst v Sloveniji oz. na Zgornjem Gorenjskem. Podatkov o tem, kakšna sta obseg in stanje teh nasadov danes, je malo. Na terenu so izbrali 13 raziskovalnih objektov in skupno premerili 414 dreves navadne ameriške duglazije, od tega 63 nad merskim pragom (prsni premer nad 10 cm), 151 pod merskim pragom in 200 osebkov naravnega mladja. Uspeva na nadmorskih višinah med 460-1050 metrov na naklonih med 0-40 stopinj. Duglazije nad merskim pragomso vitalne in dosegajo večje dimenzije, mlajši nasadi so le delno uspešni zaradi pomanjkanja nege, biotskih oz. abiotskih dejavnikov in nepreverjenih provenienc. Subspontano širjenje duglazije je omogočeno le na objektih, kjer vladajo boljše svetlobne razmere. Delež objedenosti znaša 22 %.</dc:description><dc:publisher>[D. Kodrič]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:44:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>16001</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
