Odlaganje vstopa otrok v osnovno šolo v SlovenijiKofler, Nika (Avtor) Hočevar, Andreja (Mentor) Kovač Šebart, Mojca (Komentor) odlog šolanjaprvi razredBela knjigaZakon o osnovni šolispremembe zakonodajespremembe učnih načrtovV magistrskem delu smo raziskovali problematiko odloženega vstopa šoloobveznih otrok v osnovno šolo, saj delež takšnih otrok v Sloveniji narašča. Analizirali smo zakone, podzakonske akte, priporočila ter učne načrte za slovenščino in matematiko v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Predstavili smo ključne rešitve, zapisane v Beli knjigi (1995), ki so služile kot strokovna osnova za oblikovanje določil v Zakonu o osnovni šoli (1996). To so trajanje osnovne šole, starost otrok ob vstopu vanjo, ocenjevanje znanja, napredovanje v višji razred, diferenciacija pouka in ustrezna formalna izobrazba učiteljev v prvem razredu osnovne šole. V nalogi ugotavljamo, da so leta 1996 sprejeta zakonska določila vzpostavljala prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, kot razmeroma zaokroženo zaključeno celoto, kasnejše spremembe Zakona o osnovni šoli pa so posegle v zasnovo prvega razreda oz. prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Vanjo so posegle tudi spremembe učnih načrtov. Tako doseganje standardov znanja ni več vezano na konec prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, standardi znanja so obsežnejši in zahtevnejši, ocenjevanje znanja je opisno le še v prvih dveh razredih, učenci pa lahko ponavljajo tako prvi kot drugi razred. Spremembe sistemskih rešitev in učnih načrtov pomenijo odmik od prvotne zasnove devetletne osnovne šole, kar starši morda zaznavajo kot povečano zahtevnost zlasti prvega razreda osnovne šole, to pa je morebiti eden od razlogov, zaradi katerih se odločajo za odlog šolanja otrok.20242024-08-01 07:45:05Magistrsko delo/naloga159942sl