Podoba in funkcija govorjenega knjižnega jezika glede na neknjižne zvrstiTivadar, Hotimir (Avtor) slovenščinaknjižni jezikgovorjeni jezikknjižne zvrstineknjižne zvrstimedijski govorfonetikaGovorjeni slovenski knjižni jezik se je v sodobni obliki začel oblikovati šele v drugi polovici 19. stoletja z razpravami o parlamentarnem jeziku (javni, uradni govorni položaj) – pred tem je bil slovenski govor bolj ali manj potisnjen samo v zasebni govorni položaj in razdeljen na več pokrajinskih variant. Z oblikovanjem knjižnega jezika je bilo nujno »narediti« knjižni jezik reprezentativen za večino Slovencev, kar pa je sovpadalo z naslonitvijo na protestantsko pisno tradicijo Trubarja in Dalmatina in uvedbo »novih oblik« (19. stoletje) v tradicionalno »kranjsko osnovo« knjižnega jezika. Iz tega (in vpliva zapisanega jezika) deloma izvirajo težave pri knjižnem govoru (npr. fonema /v/ in /l/). Članek na osnovi sodobnih radijskih besedil opozarja na nekatera odprta vprašanja govorjenega knjižnega jezika in govora v medijih nasploh (vpliv narečij, redukcije samoglasnikov, vpliv pisnega jezika) z drugačnega zornega kota.20042024-07-30 12:08:18Neznano159925sl