Primerjava kakovosti slike in dozne obremenitve pacienta pri slikanju medenice v stoječem postero-anteriornem in antero-posteriornem položajuHajdarević, Amir (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Dolenc, Laura (Komentor) Matjašič, Alenka (Komentor) Žager Marciuš, Valerija (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijamedenicaposteroanteriorna projekcijazmanjšanje dozekakovost slikeUvod: Radiografija medenice je znana po visoki stopnji sevanja. Za zmanjšanje sevalne obremenitve pacienta nekateri avtorji menijo, da je bolje uporabiti posteroanteriorno kot anteroposteriorno projekcijo. Namen: Namen je ugotoviti, če in za koliko se doza ionizirajočega sevanja, ki jo prejme pacient, spremeni ter vpliv na kakovost slike pri rentgenskem slikanju medenice pri uporabi posteroanteriorne projekcije namesto anteroposteriorne projekcije. Metode dela: Raziskavo smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo uporabili fantom, pri čemer smo izvedli 5 slik v anteroposteriorni in 5 slik v posteroanteriorni projekciji. Drugi del raziskave smo izvedli v kliničnem okolju in je zajemal 100 pacientov, 50 v anteroposteriorni in 50 v posteroanteriorni projekciji. Zabeležili smo njihovo maso in višino, velikost polja, debelino slikanega predela, produkt doze in površine ter izračunali efektivno dozo. Vse rentgenske posnetke so na koncu neodvisno ocenili trije specialisti radiologi. Rezultati: Raziskava na fantomu je pokazala, da je bilo polje pri posteroanteriorni projekciji večje za 83,52 cm2, kar pa ni statistično značilno (p = 1,000). Pri anteroposteriorni projekciji je bil produkt doze in površine manjši za 16,73 µGy*m2, kar je statistično značilno različno (p = 0,008). Meritve efektivne doze so pokazale, da je bila doza pri posteroanteriorni projekciji manjša za 41,35 µSv, je statistično značilna razlika (p = 0,008). Pri pacientih je bilo polje večje pri posteroanteriorni projekciji za 131,47 cm2 in obstaja statistično značilna razlika (p < 0,001). Debelina trebuha se je pri posteroanteriorni projekciji statistično značilno zmanjšala za 2,66 cm (p < 0,001). Produkt doze in površine se je zmanjšal v posteroanteriorni projekciji za 8,55 µGy m2, ni statistično značilne razlike (p = 0,393). Efektivna doza se je v posteroanteriorni projekciji statistično značilno zmanjšala za 165,99 µSv (p < 0,001). Ocena rentgenogramov je bila v povprečju za 1,91 % večja pri posteroanteriorni projekciji, med ocenami ni statistično značilnih razlik (p = 0,066). Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je uporaba posteroanteriorne projekcije pri slikanju medenice zmanjšala produkt doze in površine za 3,54 % in efektivno dozo za 51,49 %, pri čemer se je ohranila kakovost slike. Glede na to lahko sklepamo, da je slikanje medenice v posteroanteriorni projekciji boljša izbira.[A. Hajdarević]20242024-07-27 07:45:34Magistrsko delo/naloga159832sl