<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159829"><dc:title>Ikonografija angelov muzikantov v srednjem veku</dc:title><dc:creator>Kobal,	Vita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Germ,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>harmonija sfer</dc:subject><dc:subject>srednji vek</dc:subject><dc:subject>motiv angela muzikanta</dc:subject><dc:subject>Marijino kronanje</dc:subject><dc:subject>slikarstvo</dc:subject><dc:description>Razvoj ikonografije angelov muzikantov sega v čas antike, ko je Pitagora zasnoval teorijo, ki
se je ohranila pod imenom harmonija sfer in ki je postala predmet razprav mnogih antičnih
filozofov. Kozmološka tematika se je v povezavi z razvojem krščanstva in krščanske dogmatike
ohranjala naprej skozi srednji vek, v besedilih srednjeveških piscev. Srednji vek je bil ključen
za razvoj motiva angela v umetnosti, pri čemer je postal motiv angela, ki premika oziroma
podpira sfere, pomembna stopnja v razvoju, ki je pripeljala do motiva angela glasbenika.
Podobe angelov, ki so del nebeške glasbene harmonije in ki nebeško glasbo ustvarjajo s petjem
in igranjem na inštrumente, so se razširile predvsem od 14. stoletja naprej. Motiv angelov
muzikantov je skozi stoletja dosegel ikonografsko kompleksnost in raznolikost v povezavi z
različnimi tipi upodobitev glasbenih zasedb, ki nakazujejo simbolične pomene nebeške glasbe
in odpirajo vprašanja o vplivu sočasnih glasbenih praks. Eden od najpomembnejših prizorov,
ki vključuje angelsko glasbo, je postal motiv Marijinega kronanja, ki je bil značilen predvsem
za italijansko umetnost od leta 1300 dalje.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-27 07:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159829</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
