Ikonografija angelov muzikantov v srednjem vekuKobal, Vita (Avtor) Germ, Tine (Mentor) harmonija sfersrednji vekmotiv angela muzikantaMarijino kronanjeslikarstvoRazvoj ikonografije angelov muzikantov sega v čas antike, ko je Pitagora zasnoval teorijo, ki se je ohranila pod imenom harmonija sfer in ki je postala predmet razprav mnogih antičnih filozofov. Kozmološka tematika se je v povezavi z razvojem krščanstva in krščanske dogmatike ohranjala naprej skozi srednji vek, v besedilih srednjeveških piscev. Srednji vek je bil ključen za razvoj motiva angela v umetnosti, pri čemer je postal motiv angela, ki premika oziroma podpira sfere, pomembna stopnja v razvoju, ki je pripeljala do motiva angela glasbenika. Podobe angelov, ki so del nebeške glasbene harmonije in ki nebeško glasbo ustvarjajo s petjem in igranjem na inštrumente, so se razširile predvsem od 14. stoletja naprej. Motiv angelov muzikantov je skozi stoletja dosegel ikonografsko kompleksnost in raznolikost v povezavi z različnimi tipi upodobitev glasbenih zasedb, ki nakazujejo simbolične pomene nebeške glasbe in odpirajo vprašanja o vplivu sočasnih glasbenih praks. Eden od najpomembnejših prizorov, ki vključuje angelsko glasbo, je postal motiv Marijinega kronanja, ki je bil značilen predvsem za italijansko umetnost od leta 1300 dalje.20242024-07-27 07:45:04Magistrsko delo/naloga159829sl