<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159790"><dc:title>Vremenske ujme v spominu ljudi na Postojnskem</dc:title><dc:creator>Furlan,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ogrin,	Darko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vreme</dc:subject><dc:subject>podnebje</dc:subject><dc:subject>vremenske ujme</dc:subject><dc:subject>žled</dc:subject><dc:subject>Postojna</dc:subject><dc:subject>Pivška kotlina</dc:subject><dc:description>Vremenske ujme postajajo v zadnjih desetletjih vedno bolj pogoste, saj se podnebje spreminja. Proučevali smo jih na območju Pivške kotline oz. Postojne skozi spomin ljudi. Pivška kotlina leži v jugozahodnem delu Slovenije in je na stičišču dveh podnebij: zalednega zmerno sredozemskega in zmerno celinskega, kar se odraža med drugim v močni burji in količini padavin, ki na letni ravni znaša v povprečju 1500 mm. Vremenski spomin prebivalcev na Postojnskem ni raznolik, saj večinoma govori le o poplavah in žledu. Prebivalcem je zelo ostal v spominu žled leta 2014, ki je Pivško kotlino zajel za okoli 14 dni in jo odel v ledeni oklep. Postojnčani govorijo o debelini ledu tudi do 15 centimetrov. Empirični del zaključne seminarske naloge je sestavljen iz dveh delov: V prvem delu je predstavljena kronologija vremenskih ujm na proučevanem območju v zadnjih desetletjih, v drugem delu pa rezultati pogovora s 30 prebivalci Pivške kotline o vremenskih ujmah in njihovih posledicah.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-25 07:45:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159790</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
